Oznaka: kemija
Nov temperaturni rekord
Molekule ohladili do temperature le nekaj milijardink stopinje nad absolutno ničlo.
Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo zgodbe?
Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?
Helena Sočič in začetki biotehnologije v Sloveniji
Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.
Roman Jerala pridobil nov ERC projekt
Kemijski inštitut pridobil nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta za izboljšavo metode urejanja genomov
Kratka zgodovina slovenščine v znanosti
Milan Vidmar, eden prvih profesorjev Univerze v Ljubljani, je v svojih Spominih opisal Ljubljano, kakršna je bila v času njegove mladosti. Danes se malokdo sploh še zaveda, da so imele ljubljanske ulice tedaj imena na tablicah izpisana le v nemščini, prav tako je: »v tistih časih vsa 'boljša' slovenska Ljubljana govorila neki mešani slovensko-nemški jezik«.
Insekticid DDT in lekcija o poseganju človeka v okolje
Ameriška vojska je med drugo svetovno vojno svojim vojakom naročila, naj se z insekticidom DDT namažejo po telesu in ga posujejo tudi po spalnih vrečah. S tem naj bi preprečili stik z bolhami, ušmi in komarji, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Dvajset let pozneje je Rachel Carson v knjigi Tiha pomlad razkrila, da DDT močno škoduje okolju in uporaba insekticida, ki je nekoč veljal za čudežno zaščitno sredstvo pred nalezljivimi boleznimi, je bila leta 1972 prepovedana.
Obisk Nobelove nagrajenke Ade Yonath
Novembra 2018 smo na Kemijskem inštitutu gostili izjemno znanstvenico in Nobelovo nagrajenko za kemijo Ado E. Yonath.
Dr. Ana Mayer Kansky – znanstvenica in podjetnica
Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.
Maks Samec, začetnik kemije v Sloveniji
Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.
Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji
Antoine-Laurent de Lavoisier je bil po izobrazbi pravnik, služboval pa je kot eden izmed kraljevih svetovalcev za pobiranje davkov, zaradi česar je imel dobro plačo in bil kar premožen. Njegova prava strast pa niso bili davki, ampak kemija. Vsak dan je pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Na osnovi odkritja kisika je dokončno ovrgel teorijo o štirih elementih kot gradnikih materije, ki je veljala skoraj 2000 let.
Dimitrij Mendelejev – mladi profesor, ki je uredil svet
Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.
Mendelejev ali Meyer: kdo je odkril periodni sistem?
Mendelejev in Meyer sta neodvisno objavila periodni sistem, v katerem sta elemente razvrstila glede na njihovo atomsko maso.
Manj znana intelektualna zgodovina Slovenije: Lambert von Pantz in Ana Mayer...
Ko je Lambert von Pantz leta 1895 umrl na Tirolskem, se je v Ložah pri Vipavi rodila Ana Mayer, 72. ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorice znanosti, in hkrati prva oseba, ki je doktorat zagovarjala na Univerzi v Ljubljani.
Zgodovina neprebojnih jopičev
Prvo naročilo za izdelavo neprebojnega jopiča je bilo zabeleženo leta 1538, ko je italijanski vojvoda Francesco Maria della Rovere orožarju Filippu Negroli naročil, naj...
Alojz Kodre: Nekaj drobcev iz nekdanjih dni oddelka za fiziko
Objavljamo govor, ki ga je imel prof. dr. Alojz Kodre na nedavnem srečanju alumnov Oddelka za Fiziko FMF UL, 29.9.2018 v Ljubljani. V njem se...
Slovenski akademski start-up MyCol
V reviji Manager je bil nedavno objavljen zanimiv intervju z Marto K. Gunde, raziskovalko z Odseka za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu in soustanoviteljico...
Profesorica kemije, ki uživa ob eksplozijah
Vsakdo bi si želel učiteljico kemije, kakršna je Dr. Kate Biberdorf iz University of Texas. S svojimi poskusi oziroma predstavami za otroke, mlade in tudi starejše...
Uspešnica letošnjega poletja: roman o življenju neke doktorske študentke
Letošnji maj je postregel z zanimivo knjigo, ki so jo revije Entertainment Weekly, The Millions in Bustle označile za »najtežje pričakovani roman leta 2017«....
Kemik, ki je nahranil človeštvo in iznašel kemično orožje
Če bi vas kdo vprašal, katera izmed človekovih iznajdb v 20. stoletju je najpomembnejša, verjetno ne bi prav dolgo razmišljali. Večina bi najprej pomislila na elektroniko ali iznajdbo antibiotikov. Malo verjetno pa je, da bi komerkoli na misel prišel kemični proces, ki ga je po dolgotrajnem trudu pred dobrimi sto leti iznašel danes že skorajda pozabljen nemški kemik judovskega rodu.