Oznaka: etika

Besedilo uvodne predstavitve na posvetu Etika v znanosti: O čem in zakaj akademska skupnost molči, ki je v organizaciji Komisije za enake možnosti na področju znanosti potekal 4. 3. 2021.

"V preteklih letih se je na nas obrnilo kar nekaj študentk, ki so doživljale spolno nadlegovanje. Opisovale so različne dogodke, ko so jih profesorji spraševali po spolnih izkušnjah, jim razlagali o svojih spolnih fantazijah, strmeli v njihove prsi, komentirali njihovo telo, se jih neprimerno dotikali, predlagali opravljanje izpitov na kavi ali celo doma, ponujali masaže, pošiljali neprimerna sporočila. Nekateri so jih nagovarjali tudi k spolnim odnosom."

Od kolegov slovenskih znanstvenikov in znanstvenic dobivam vedno pogosteje “prijazna” opozorila, da sicer dobro in zanimivo pišem o znanosti, a da moji zapisi in komentarji o težavah in nepravilnostih, s katerimi se srečuje naša raziskovalna sfera, niso primerni.

Spolnega nadlegovanja na univerzah se moramo lotili sistemsko. Enako velja tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo.

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo.

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

Objavljamo Vizijo delovanja in razvoja ARRS (2020 – 2025), ki jo je v okviru svoje kandidature za direktorico agencije za raziskovalno dejavnost pripravila znan. svet. dr. Urša Opara Krašovec.

Pred približno sto leti je Ernest Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, sprožil polemiko z izjavo, da se znanost deli na dve kategoriji, na fiziko in zbiranje znamk. Provokativno trditev vplivnega znanstvenika bi danes lahko preoblikovali v še bistveno bolj skrb vzbujajoče spoznanje: znanost je bodisi zbiranje točk bodisi je obsojena na to, da ostane neopažena.

Okolje, ki smo mu izpostavljeni tekom prenatalnega razvoja, ima velik vpliv na zdravje v odrasli dobi. Študije, ki so spremljale otroke mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene lakoti, so pokazale, da imajo potomci poleg spremenjenega metabolizma tudi večje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2, shizofrenije in motenj razpoloženja.

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Paul Dirac velja za enega najpomembnejših znanstvenikov 20. stoletja, saj je zaslužen za mnoga ključna spoznanja s področja kvantne fizike. Kot eden najmlajših znanstvenikov...

Kmalu po koncu druge svetovne vojne so pri Unescu sestavili komisijo uglednih znanstvenikov, med katerimi je bil verjetno najbolj znano ime francoski antropolog Claude...

Državni svetnik dr. Matjaž Gams je imel 24. maja v Državnem svetu predavanje, v katerem je postavil nekaj po njegovem mnenju znanstvenih tez o...

Oktobra leta 1897 je v zavod za izobraževanje otrok z razvojnimi težavami v ameriškem kraju Vineland prispela osemletna Emma Wolverton, ki je po spletu...

Tuberkulozo so zaradi številnih smrtnih žrtev poimenovali tudi bela kuga. Prvi zapisi o tej močno nalezljivi bolezni segajo v čas faraonov, število smrtnih žrtev...