Zapisi o znanosti

Skupina akademikov, za sedaj pretežno is S. Amerike in zahodne Evrope, poziva k stavki in ustavitvi vseh akademskih aktivnosti naslednjo sredo, 10. junija, z...

Kratkotrajni izbruhi sevanja gama, ki prihajajo iz globočin vesolja, vsakodnevno obstreljujejo Zemljo. Človeštvo se njihovega obstoja zaveda že dobrega pol stoletja in danes vemo o njih že zelo veliko, a pred desetletji temu ni bilo tako. Izbruhi, ki so jih odkrili povsem po naključju med hladno vojno, so bili dolgo časa zaviti v tančico skrivnosti in predmet burnih razprav.

Glive so trajnostno navdahnjene, zato jih lahko uporabimo pri proizvodnji hrane, zdravil, goriva, embalaže ali oblačil

Harry Collins je 15. septembra 2015 zvečer prejel elektronsko sporočilo s presenetljivo vsebino: detektorja LIGO naj bi zaznala signal gravitacijskih valov. Kot izkušen član znanstvene kolaboracije LIGO se je na obvestilo odzval z zdravo mero dvoma, vseeno pa je pozorno spremljal nadaljnji razvoj dogodkov.

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Dober povzetek bistva v petih minutah in daljše predavanje o koronavirusu SARS-CoV-2 za strokovno javnost na UKC Ljubljana.

Odgovor sindikatov na javni odgovor članov UO in ZS ARRS na pismo VSS in SVIZ in vnovični poziv k nepotrditvi kandidata za direktorja.

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

Verjetno še niste slišali za Carla Woeseja, ki velja za najpomembnejšega biologa dvajsetega stoletja. Leta 1977 je ugotovil, da eno izmed tedaj uveljavljenih temeljnih načel biologije ne drži.

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Pred nekaj tedni me je na hodniku ustavila starejša kolegica in mi rekla »Veš, tudi sama sem zahtevala dostop do svojih posameznih ocen … zdaj pa me skrbi, da mi bodo to zamerili in ne bom dobila projekta.« Ta izjava pove vse o ugledu, ki ga ARRS uživa med raziskovalci.

Objavljamo Vizijo delovanja in razvoja ARRS (2020 – 2025), ki jo je v okviru svoje kandidature za direktorico agencije za raziskovalno dejavnost pripravila znan. svet. dr. Urša Opara Krašovec.

Skupna izjava VSS in SVIZ za javnost in poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport k zavrnitvi predloga novega-starega direktorja ARRS.

Se je morda kdo vprašal, kako je lahko tako hitra odločitev, da se trenutno stanje na ARRS podaljša še za novih pet let, v javnem interesu?

Znanje v kakršnikoli obliki – invencija, inovacija, (neutelešena) tehnologija – ima v ekonomskem smislu zelo nenavadno lastnost: znanje se pri uporabi ne izrabi. Prav ta lastnost ga najbolj razlikuje od običajnih materialnih dobrin.

Zgodovinske korenine patenta segajo več kot pol tisočletja nazaj. Doslej najstarejši znani dokument, ki ga lahko štejemo za prvi zakon o patentih, je dekret Beneške republike iz leta 1474, znan kot Parte Veneziana; vseboval je večino načel, ki jih bolj ali manj še danes vsebujejo patentni zakoni povsod po svetu.

Kemijski inštitut pridobil nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta za izboljšavo metode urejanja genomov

Po predlogu novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti naj bi znanstvenike, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pustili na položajih le še do izteka tekočega financiranja, nato pa bi bili iz javnih sredstev lahko plačani največ 50%.

Pred približno sto leti je Ernest Rutherford, ki velja za očeta atomske fizike, sprožil polemiko z izjavo, da se znanost deli na dve kategoriji, na fiziko in zbiranje znamk. Provokativno trditev vplivnega znanstvenika bi danes lahko preoblikovali v še bistveno bolj skrb vzbujajoče spoznanje: znanost je bodisi zbiranje točk bodisi je obsojena na to, da ostane neopažena.