Eseji in zgodbe o znanosti

Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

Za spodbujanje cepljenja je pomembno, da pridejo spodbude do tistih, ki še niso odločeni, iz čim več različnih koncev. Pri odločanju za cepljenje gre namreč bolj kot za pojasnjevanje in soočanje argumentov za vprašanje zaupanja in vsi pač ne zaupamo istim avtoritetam.

V sestavku obravnavamo dejavnike, ki so pomembno vplivali na razvoj lokalne znanstvene skupnosti. Posebej izpostavimo: prenos akademske avtoritete od znanstvenih elit na algoritme, vzpostavitev tračnic za izvedbo akademskih karier, vznik nove znanstvene aristokracije ter razmah ideologije »odlične znanosti«.

Postopek proizvodnje posamezne serije cepiva mRNK traja pri podjetju Pfizer približno dva meseca, pri čemer poudarjajo, da je več kot polovica časa namenjena analizi kakovosti in čistosti vmesnih produktov ter končnega izdelka.

Kaj so temeljne vrednote znanosti? Katera so najpogostejša odstopanja od temeljnih načel? Kakšno je stanje v Sloveniji? Katere so glavne globalne pobude za izboljšanje razmer?

Življenjske izkušnje znanstvenice Katalin Karikó in izjemen uspeh tehnologije cepiv mRNK pričajo o tem, da se moramo začeti zavzemati za več dobre in manj odlične znanosti.

Bi morali tudi pri nas začeti razmišljati o novih modelih demokracije, kot to že počnejo nekatere evropske države, s katerimi bi moč in vpliv pridobili običajni državljani?

Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima kar 23 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, kot so ga prvič določili v začetku leta 2020 na Kitajskem. Kar 17 od teh mutacij pa se je pojavi to naenkrat, najverjetneje pri posamezniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki je bil dolgo časa bolan.

Pri novi tehnologiji genetskega cepiva v tovarni ne izdelajo in nato v telo ne vbrizgajo dejanskih virusnih beljakovin, ampak le informacijo v obliki molekule RNK ali DNK. Ko te molekule prispejo v celice telesa, začnejo izdelovati beljakovine, ki jih nato kot tujke prepozna imunski sistem in izdela posebej prilagojeno orožje za obrambo.

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.