Oznaka: znanstvena politika

Priložnost za razjasnitev in ureditev področja komuniciranja znanosti v Sloveniji.

Mlada profesorica je zbirala nekaj pravil delovanja v znanosti na različnih stopnjah kariere.

Kako lahko znanstvene in akademske institucije "prepoznajo in nagradijo" znanstvenike za njihovo zavezanost komuniciranju znanosti

Kako se nizozemska raziskovalka Elisabeth Bik bojuje proti lažni znanosti

Na začetku novembra sem v organizaciji nemškega zunanjega ministrstva odpotoval v Berlin in s še nekaj udeleženci z vsega sveta spoznaval delovanje tamkajšnje znanosti.

Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi.

Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.

Zakaj najprestižnejši evropski program financiranja odličnih raziskav prepoveduje kazalnik, ki v splošnem velja za merilo odličnosti raziskav?

Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.

Obnašamo se, kot da se kot ljudje nismo sposobni odgovorno odločati drugače, kot da sledimo zelo preprostim algoritmom.

Osnutek nove Raziskovalne in inovacijske strategije je vsebinsko in oblikovno zelo slabo pripravljen ter idejno tako prazen, da težko predstavlja osnovo za nadgrajevanje.

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

V sestavku obravnavamo dejavnike, ki so pomembno vplivali na razvoj lokalne znanstvene skupnosti. Posebej izpostavimo: prenos akademske avtoritete od znanstvenih elit na algoritme, vzpostavitev tračnic za izvedbo akademskih karier, vznik nove znanstvene aristokracije ter razmah ideologije »odlične znanosti«.

Kaj so temeljne vrednote znanosti? Katera so najpogostejša odstopanja od temeljnih načel? Kakšno je stanje v Sloveniji? Katere so glavne globalne pobude za izboljšanje razmer?

Ustvarjalci Kvarkadabre smo pripravili nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili kandidatoma za rektorja Univerze v Ljubljani. Objavljamo odgovore Gregorja Majdiča in Igorja Papiča.

Zelo kratka primerjava organiziranosti in načina izbiranja vodstva.

Pri volitvah rektorja UL ne gre le za soočenje programov, ki so jih kandidati predstavljali na soočenjih, ampak tudi za spopad dokaj raznolikih interesov, ki v resnici nimajo kaj dosti skupnega z znanostjo in univerzitetnim poučevanjem.

Vse študentke in študente spodbujamo, da natančno preberejo programe vseh kandidatov, se udeležijo javnih debat s kandidati in na koncu sprejmejo odločitev, ki bo prispevala k spremembi tako njihovega položaja, kot položaja naslednjih generacij.

Objavljamo povezave ne programe kandidatov za rektorja Univerze v Ljubljani v pdf obliki, na predstavitvene spletne strani in video predstavitve tistih, ki jih imajo.

Komisija že vrsto let opozarja na sistemske ovire pri uveljavljanju načela enakosti spolov in vpeljavi etičnih standardov, predlaga rešitve, ki pa se žal zelo počasi, prepočasi ali pa sploh ne implementirajo. Tako da komisijo čaka še veliko dela.