Oznaka: ženske in znanost

Kratek odlomek iz analize stanja v slovenski znanosti, ki govori o vzrokih diskriminacije v slovenskem znanstveno-akademskem okolju.

Ljubljanska profesorica, ki je novo odkrito vrsto gliv poimenovala po svojem mestu.

Kratka zgodovina boja žensk za enakopravnost in emancipacijo v znanosti.

Belgijska revija Apache je v dosjeju "Stekleni strop univerze" objavila več zgodb znanstvenic, ki se soočajo z nasiljem na podlagi spola in diskriminacijo.

Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.

Življenjske izkušnje znanstvenice Katalin Karikó in izjemen uspeh tehnologije cepiv mRNK pričajo o tem, da se moramo začeti zavzemati za več dobre in manj odlične znanosti.

Ob 8. marcu je morda pravi trenutek, da opozorimo še na t.i. "purplewashing" ali navidezno ustvarjanje javnega vtisa, da organizacija učinkovito naslavlja probleme žensk.

"V preteklih letih se je na nas obrnilo kar nekaj študentk, ki so doživljale spolno nadlegovanje. Opisovale so različne dogodke, ko so jih profesorji spraševali po spolnih izkušnjah, jim razlagali o svojih spolnih fantazijah, strmeli v njihove prsi, komentirali njihovo telo, se jih neprimerno dotikali, predlagali opravljanje izpitov na kavi ali celo doma, ponujali masaže, pošiljali neprimerna sporočila. Nekateri so jih nagovarjali tudi k spolnim odnosom."

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Luke Holman z Univerze v Melbournu je leta 2018 izvedel raziskavo, v kateri je analiziral več kot 9 milijonov znanstvenih člankov, ki so bili med letoma 1991 in 2017 objavljeni v strokovnih revijah na področjih znanosti, tehnologije, inženirskih ved, matematike in medicine. Zanimalo ga je, na katerih področjih so raziskovalci obeh spolov enakovredno zastopani, poleg tega pa je pripravil tudi oceno kdaj naj bi prišlo do izenačenja zastopanosti spolov na izbranih področjih.

Komisija za enake možnosti na področju znanosti vabi na tradicionalni posvet ob obeležju Dneva žena, ki bo 7. marca 2019 v prostorih MIZŠ. Letošnji posvet bo osredotočen na to, kako doseči, da enkratni ukrepi za povečanje enakopravnosti na akademskih inštitucijah postanejo tudi dolgoročne spremembe.

Leta 1854 je britanski vojni sekretar Sidney Herbert poslal Florence Nightingale s skupino 38 medicinskih sester v Turčijo, kjer so se britanski vojaki borili...

Spomladi leta 1749 je Émilie du Châtelet ugotovila, da je ponovno noseča. Vsaka nosečnost in porod sta bila v 18. stoletju zelo nevarna, še...

Vsakdo bi si želel učiteljico kemije, kakršna je Dr. Kate Biberdorf iz University of Texas. S svojimi poskusi oziroma predstavami za otroke, mlade in tudi starejše...

Da se je lahko leta 1893 kot prva ženska vpisala na študij medicine na Univerzi v Rimu, Marii Montessori ni bilo treba zbrati le...

Na Univerzi Harvard so pripravili kratka navodila, kako se je najbolj pametno lotiti uveljavljanja enakosti spolov. Pravijo, da moramo izhajati iz predpostavke, da so...