Oznaka: Slovenija

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Samostojna država, v kateri lahko suvereno odločamo o svoji usodi, prinaša tudi veliko odgovornost. Naloga znanosti je, da zelo jasno pove, kakšne bodo posledice naših dejanj. Javno angažiranje znanstvenikov je v demokratični družbi izjemno pomembno.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Verjetno je pravi čas, da ponovno premislimo, kaj sploh je smisel in pomen znanstvenika/ce v sodobni družbi? Zakaj družba sploh potrebuje znanstvenike?

Kot kaže se pripravlja prenova delovanja Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ustanovljena je bila Usmerjevalna skupina za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti, ki naj bi pripravila predloge sprememb.

V kratkem tekstu so na strnjen način predstavljena kritična opažanja, ki se nanašajo na disfunkcije v delovanju evalvacijskega sistema na ARRS. Obenem so podane korekcije teh disfunkcij ter predlogi novih (možnih) rešitev.

Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Vaše kazanje na napake prof. dr. Noča zveni takole: »Prof. dr. Noč je kriv, da programu nismo podaljšali financiranja, saj bi si za prijavo moral vzeti več časa in jo tako izpolniti, da bi bila kljub napakam ocenjevalcev in našemu nevestnemu delu pozitivno ocenjena.«

»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley.

Odločitev ARRS, da ukine financiranje raziskovalnemu programu Nujna stanja v medicini, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč, je v širši javnosti vzbudila burne...

Skupina mednarodnih ekspertov Evropske komisije, ki jo je vodil prof. dr. Gonzalo Leon, je preučila naš raziskovalni in inovacijski sistem in pripravila priporočila, kako...

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije organizira JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ O pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in...

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku potrebovali znanstvenike,...

Spoštovani gospod predsednik vlade RS, uvrstitev najboljše slovenske univerze med 500 najboljših na šanghajski lestvici ni nekaj, na kar bi lahko bili posebej ponosni. Še...

Ko je Lambert von Pantz leta 1895 umrl na Tirolskem, se je v Ložah pri Vipavi rodila Ana Mayer, 72. ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorice znanosti, in hkrati prva oseba, ki je doktorat zagovarjala na Univerzi v Ljubljani.

V zborniku razprav »Za družbeno odgovornost« (2018), ki je pred kratkim izšel pri založbi Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v prispevku z...

Ko so začeli kemiki proti koncu 19. stoletja ustvarjati vedno več najrazličnejših novih spojin, se je pojavila potreba po univerzalnem sistemu za poimenovanje kompleksnih...