Oznaka: Slovenija

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Kratek odlomek iz analize stanja v slovenski znanosti, ki govori o vzrokih diskriminacije v slovenskem znanstveno-akademskem okolju.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Belgijska revija Apache je v dosjeju "Stekleni strop univerze" objavila več zgodb znanstvenic, ki se soočajo z nasiljem na podlagi spola in diskriminacijo.

Rezultati evropske raziskave javnega mnenja na temo "Znanje in odnos evropskih državljanov do znanosti in tehnologije" za Slovenijo niso vzpodbudni.

Med sedemnajstimi evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi, je Slovenija skupaj s Hrvaško in Portugalsko bolj nagnjena k teorijam zarote od evropskega povprečja.

Po ekstremnih vremenskih razmerah, neurjih, toči in poplavah, ki so prizadele Slovenijo, je seveda treba hitro ukrepati in pomagati ljudem. A prav tako kot hitro, bo treba ukrepati tudi pametno, strateško in predvsem z uvidom v prihodnost.

Od ljubkih glodavcev do ekološke grožnje na Ljubljanskem barju.

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Naš svet je bistveno bolj krhek, minljiv in negotov, kot smo bili še nedavno prepričani.

V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika, dr. Tomaža Zwittra, dr. Matjaža Ličerja, dr. Gregorja Skoka in dr. Tjaše Pogačar na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb.

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo.

Mlada akademija je že 13. zapored podelila nagrade najboljšim mentorjem.

Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi.

Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.

Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.

Podobno kot se mora večina ljudi kdaj v življenju spopasti z resno krizo, se je prisiljena s hudimi težavami spopasti tudi marsikatera država. Vendar vsi pristopi k reševanju kriz niso enako učinkoviti.

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Podobno kot smo bili v preteklih desetletjih soglasni, da moramo svojo zakonodajo prilagoditi evropski, se moramo sedaj poenotiti, da se je treba prilagoditi na novo drugačno podnebje in začeti blažiti vzroke, ki povzročajo težave.

Zakaj takšne razlike v odnosu do epidemije med evropskimi državami, ki se po vrednotah prebivalcev ne razlikujejo prav dosti?