Oznaka: psihologija

George Monbiot je v članku za The Guardian izpostavil več psiholoških dejavnikov, ki prispevajo k privlačnosti teorij zarote. Pravi, da nudijo teorije zarote obliko...

Argumenti so relevantni šele, ko so vzpostavljene ustrezne okoliščine, da jih ciljna publika sploh dojame kot nekaj zanje pomembnega.

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti.

Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Bolniki z Munchausnovim sindromom najpogosteje simulirajo simptome kot so bolečine v prsih, trebušne bolečine, bruhanje, driska, slabokrvnost in nizek krvni sladkor. Poleg tega pogosto jedo pokvarjeno hrano, si injicirajo inzulin, poškodujejo kožo ter uživajo preveč ali premalo predpisanih zdravil, vse z namenom, da bi povzročili simptome bolezni.

Psihiater John Cade je med vojnim ujetništvom, ko je bil vodja psihiatrične sekcije zapora, opazil, da se določeni zaporniki nenavadno obnašajo in njegova prva misel je bila, da je morda za to odgovoren toksin, ki se iz telesa izloči z urinom. Začel je beležiti vse, kar so ujetniki zaužili in kmalu povezal simptome bolezni s pomanjkanjem izbranih hranil v prehrani. To mu je dalo misliti, da bi se lahko tudi razlog za duševne bolezni skrival v pomanjkanju ali višku določene snovi v telesu.

Benjamin Franklin je bil prepričan, da si lahko naklonjenost neznanca pridobiš s tem, da ga prosiš za uslugo.

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Čuječnost (angl. mindfulness) je posebno stanje osredotočenosti oziroma način zavedanja svojega doživljanja. Mnoge klinične študije kažejo, da redno prakticiranje čuječnosti zmanjšuje stres, anksioznost, depresijo, kronične bolečine, znižuje krvni tlak in celo izboljša spomin ter poveča koncentracijo.

Težava sveta je, da so inteligentni ljudje polni dvomov, medtem ko so neumni polni samozavesti. (Charles Bukowski) Od izvolitve Donalda J. Trumpa za predsednika Združenih...

Mnogi si spomin predstavljajo kot videokamero, ki posname in shrani naša doživetja ter priučena dejstva, vendar raziskave kažejo, da je spomin dovzeten za različne...

Kakšna bi bila zgodovina dvajsetega stoletja, če Gavrilu Principu 28. junija 1914 v Sarajevu ne bi uspelo izvesti atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda?...

Psiholog Michael Lewis je v 80. letih dvajsetega stoletja zasnoval eksperiment, s katerim je raziskoval pri katerih letih so otroci sposobni laganja in kako...

Da se je lahko leta 1893 kot prva ženska vpisala na študij medicine na Univerzi v Rimu, Marii Montessori ni bilo treba zbrati le...

Z izrazom milenijska generacija označujejo mlade, ki so se rodili v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja in za katere je značilno, da so...

Iz vsakdanjega življenja vemo, da nimajo vsi ljudje enako razvite prostorske predstave. Nekateri se tudi v tujem kraju nikoli ne izgubijo, drugi pa imajo...

Britanska dobrodelna organizacija Oxfam, ki se bojuje proti revščini, je januarja letos objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da ima 42 najbogatejših ljudi na svetu...

Študija, opravljena na University of Texas Health Science Center at San Antonio in pravkar objavljena v Nature Biotechnology, je pokazala, da doktorski študentje kar...

Z začetkom novega leta se marsikdo odloči, da bo opustil katero od škodljivih navad in tako storil nekaj dobrega za svoje zdravje. Nekateri se...

Verjetno si nihče ne more predstavljati, da bi kje na svetu živeli otroci, ki ne bi jokali, ko bi bili žalostni, ali se ne...