Zapisi o znanosti

Od izbruhov na Soncu do trkov z atomi in molekulami v atmosferi.

Premiera Devete simfonije Ludwiga van Beethovna je bila zgodovinski mejnik v svetu klasične glasbe. Odvila se je pred natanko dvesto leti, 7. maja 1824 na Dunaju.

George Monbiot je v članku za The Guardian izpostavil več psiholoških dejavnikov, ki prispevajo k privlačnosti teorij zarote. Pravi, da nudijo teorije zarote obliko...

Mlada profesorica je zbirala nekaj pravil delovanja v znanosti na različnih stopnjah kariere.

22. aprila 1724 se je rodil Immanuel Kant, ki velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših filozofov.

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Ljubljanska profesorica, ki je novo odkrito vrsto gliv poimenovala po svojem mestu.

"V tem zapisu želim deliti nekaj spoznanj, ki sem se jih naučila v svojem življenju."

Slovenija ima dolgo farmacevtsko tradicijo, ki sega v čas druge svetovne vojne.

Med mladimi moškimi in ženskami po svetu se vzpostavlja pomemben ideološki razkorak.

Molekule ohladili do temperature le nekaj milijardink stopinje nad absolutno ničlo.

CAR-T terapija je nekaj podobnega, kot da bi imunske vojake vzeli iz telesa, jim dodali novo orodje za prepoznavanje sovražnika, jih namnožili in nato vrnili v telo.

Neuralink je začel klinično preskušanje svojega naprednega možganskega čipa.

Stritarjev predgovor k prvi posthumni izdaji Prešernovih poezij.

Belgijska revija Apache je v dosjeju "Stekleni strop univerze" objavila več zgodb znanstvenic, ki se soočajo z nasiljem na podlagi spola in diskriminacijo.

Kako lahko znanstvene in akademske institucije "prepoznajo in nagradijo" znanstvenike za njihovo zavezanost komuniciranju znanosti

Rezultati evropske raziskave javnega mnenja na temo "Znanje in odnos evropskih državljanov do znanosti in tehnologije" za Slovenijo niso vzpodbudni.

Med sedemnajstimi evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi, je Slovenija skupaj s Hrvaško in Portugalsko bolj nagnjena k teorijam zarote od evropskega povprečja.

Po ekstremnih vremenskih razmerah, neurjih, toči in poplavah, ki so prizadele Slovenijo, je seveda treba hitro ukrepati in pomagati ljudem. A prav tako kot hitro, bo treba ukrepati tudi pametno, strateško in predvsem z uvidom v prihodnost.

Pogovor za podkast Digitalna Slovenija.