Oznaka: financiranje

Na začetku novembra sem v organizaciji nemškega zunanjega ministrstva odpotoval v Berlin in s še nekaj udeleženci z vsega sveta spoznaval delovanje tamkajšnje znanosti.

Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.

Zakaj najprestižnejši evropski program financiranja odličnih raziskav prepoveduje kazalnik, ki v splošnem velja za merilo odličnosti raziskav?

Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

Letos sem bila članica Občasnega strokovnega telesa (OST) za Javni razpis za financiranje raziskovalnih projektov za l. 2020 in želim predstaviti lastna opažanja tega izbirnega postopka.

Menim, da je trenuten kastni sistem programskega financiranja, v katerega je ujeta večina raziskovalcev, potreben prenove. Namesto, da bi bila vloga »stabilnega financiranja« vzpostavljanje zdravega in spodbudnega okolja za slovenske raziskovalce, ki bi bili konkurenčni raziskovalcem v tujini, proizvaja odvisneže od domačega proračuna. Zato menim, da povečanje financiranja znanosti brez sočasne prenove deljenja sredstev ne predstavlja ustrezne rešitve.

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Odločila sem se primerjati uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju (so)financiranja projektov s strani ARRS v zadnjih petih letih, pri čemer sem se osredotočila na primerjavo raziskovalcev, ki so vodje programskih skupin in tistih raziskovalcev, ki to niso.

Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?

Po predlogu novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti naj bi znanstvenike, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pustili na položajih le še do izteka tekočega financiranja, nato pa bi bili iz javnih sredstev lahko plačani največ 50%.

Glede na medijsko odmevnost zavrnitve našega raziskovalnega programa »Nujna stanja v interni medicini«, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) ob koncu prejšnjega leta, čutim dolžnost, da javnost obvestim o epilogu te zgodbe.

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

Kot kaže se pripravlja prenova delovanja Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ustanovljena je bila Usmerjevalna skupina za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti, ki naj bi pripravila predloge sprememb.

Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.

Vaše kazanje na napake prof. dr. Noča zveni takole: »Prof. dr. Noč je kriv, da programu nismo podaljšali financiranja, saj bi si za prijavo moral vzeti več časa in jo tako izpolniti, da bi bila kljub napakam ocenjevalcev in našemu nevestnemu delu pozitivno ocenjena.«

Odločitev ARRS, da ukine financiranje raziskovalnemu programu Nujna stanja v medicini, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč, je v širši javnosti vzbudila burne...

Spoštovani gospod predsednik vlade RS, uvrstitev najboljše slovenske univerze med 500 najboljših na šanghajski lestvici ni nekaj, na kar bi lahko bili posebej ponosni. Še...

V zborniku razprav »Za družbeno odgovornost« (2018), ki je pred kratkim izšel pri založbi Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v prispevku z...

Za: g. dr. Jerneja Pikala, minister Zadeva: pritožba/protestna izjava na Odločbo o zavrnitvi prijave za povečano financiranje raziskovalnega programa za izvajanje javne službe na področju...