Zapisi o znanosti

Objavljam niz vprašanj in odgovorov, za katere upam, da bodo v pomoč tistim, ki boste nekaj naslednjih dni (tednov?) namenili pisanju vloge za prijavo na razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS.

Severnica spada med posebne zvezde, ki jih astronomi uporabljajo za merjenje razdalj do drugih galaksij. Je nam najbližja kefeida.

Spolnega nadlegovanja na univerzah se moramo lotili sistemsko. Enako velja tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo.

V medijih se je pojavila dokaj velika zmeda glede načina uporabe in kvalitete hitrih testov za virus SARS-CoV-2, zato sem se lotil branja in prišel do naslednjih zaključkov.

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Zelo dobri smo v ustvarjanju videza, da nekaj delamo, hkrati pa se nam zdi dokaj nepomembno, če ima to, kar počnemo, dejanski smisel oziroma učinek.

Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi "lepljive" neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Ker so virusi tako majhni, da jih niti z najboljšim svetlobnim mikroskopom ne moremo neposredno opazovati, so za njihovo zaznavanje in prepoznavanje razvili posebne, dokaj zapletene molekularne metode.

Učenjaki se že stoletja trudijo razumeti pravo naravo Betlehemske zvezde. Je nebo pred dva tisoč leti okrasil svetel komet ali je šlo samo za igro planetov? Morda je nekje v Rimski cesti eksplodirala zvezda? Dokazov in podrobnih namigov o tem božičnem simbolu je v zgodovinskih zapisih malo.

Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.

S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem.

Povzetek posveta o vrednotenju raziskovalne dejavnosti, ki je 27. 11. 2020 potekal v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Urbain Le Verrier se je leta 1846 s težavo prebijal skozi strani zahtevnih izračunov. Francoski matematik in astronom je želel pojasniti čudno orbito planeta Urana, ki se ni povsem ujemala z napovedmi Newtonove teorije gravitacije. Po mesecih računanja je prišel do spoznanja, da neskladnosti lahko pojasni obstoj neznanega in oddaljenega planeta.

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Ker kroženje dezinformacij in polresnic kar ne poneha, s čimer se ustvarja veliko zmede, sem pripravil kratek pregled stanja glede kapljic, mask, okužb in odzivov na epidemijo.

Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Na grafu so prikazana obdobja kužnosti in spreminjanje količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej.

Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Mentorica leta 2019 je izmed več kot petdesetih nominirancev s strani več kot sedemdesetih predlagateljev po mnenju petčlanske komisije postala prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.