Zapisi o znanosti

V laboratorijskih dnevnikih objavljamo krajše zapise o znanosti, raziskovanju in sploh vsem. Blog pišejo sodelavci Kvarkadabre.

Do enakopravnosti spolov v znanosti nas loči še 38 let

Luke Holman z Univerze v Melbournu je leta 2018 izvedel raziskavo, v kateri je analiziral več kot 9 milijonov znanstvenih člankov, ki so bili med letoma 1991 in 2017 objavljeni v strokovnih revijah na področjih znanosti, tehnologije, inženirskih ved, matematike in medicine. Zanimalo ga je, na katerih področjih so raziskovalci obeh spolov enakovredno zastopani, poleg tega pa je pripravil tudi oceno kdaj naj bi prišlo do izenačenja zastopanosti spolov na izbranih področjih.

Hrvaška postaja pridružena članica CERN-a

Minuli teden sta direktorica CERN-a, Fabiola Gianotti, in hrvaška ministrica za znanost in šolstvo podpisali listino, po kateri bo Hrvaška postala pridružena članica CERN-a...

Odgovor vodstvu ARRS – primer Noč

Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.

Tradicionalni posvet Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Komisija za enake možnosti na področju znanosti vabi na tradicionalni posvet ob obeležju Dneva žena, ki bo 7. marca 2019 v prostorih MIZŠ. Letošnji posvet bo osredotočen na to, kako doseči, da enkratni ukrepi za povečanje enakopravnosti na akademskih inštitucijah postanejo tudi dolgoročne spremembe.

Zdravnica, ki je na tisoče otrok obvarovala pred nevarnim zdravilom

V desetletjih po drugi svetovni vojni se je rodilo več kot 10.000 otrok s prirojenimi napakami. Izkazalo se je, da je za to odgovorno zdravilo talidomid, ki so ga nosečnice jemale z namenom preprečevanja jutranje slabosti. Le 17 izmed teh otrok se je rodilo v Združenih državah Amerika, za kar je zaslužna uslužbenka ameriškega Zveznega urada za hrano in zdravila Frances Kelsey.

S spremembo diete do upočasnitve podnebnih sprememb

Raziskovalci so sestavili zdravo trajnostno dieto, ki bi za odraslega človeka v povprečju zagotovila 2,500 kalorij dnevno. Posameznik naj bi zaužil le 14 gramov rdečega mesa na dan, kar znaša približno en hamburger tedensko. Največji delež kalorij (35 %) bi vnesel s polnozrnatimi žiti, npr. rižem, pšenico, koruzo in s krompirjem ter manioko. Poleg tega naj bi užival nenasičene maščobe, mleko, sir, oreščke in veliko sadja ter zelene zelenjave.

Odprto pismo vodstvu ARRS – Primer Noč

Vaše kazanje na napake prof. dr. Noča zveni takole: »Prof. dr. Noč je kriv, da programu nismo podaljšali financiranja, saj bi si za prijavo moral vzeti več časa in jo tako izpolniti, da bi bila kljub napakam ocenjevalcev in našemu nevestnemu delu pozitivno ocenjena.«

Družina in prijatelji so ključ do dolgega življenja

Vključenost v socialne odnose je ena izmed osnovnih človeških potreb. Številne raziskave so pokazale, da lahko osamljenost poveča smrtnost za vsaj 50 %, kar pomeni, da socialna izključenost bolj škoduje zdravju kot debelost, kajenje in telesna neaktivnost, ki so sicer pogosto omenjeni kot ključni rizični dejavniki.

Kako hitro potujejo živčni impulzi?

Kako hitro potujejo živčni impulzi po našem teles? Kako hitro mislimo, čutimo in se odzivamo?

Poljudna matematična predavanja

Na Fakulteti za matematiko in fiziko bodo tudi v letu 2019 nadaljevali s ciklom poljudnih predavanj iz matematike. Predavanja so namenjena bodočim študentom, dijakom,...

Frank Herbert: Peščeni planet

Odlomek iz romana Peščeni planet, ki ga je napisal Frank Herbert in je pravkar izšel v slovenskem prevodu Igorja Harba pri založbi Sanje.

Ocena raziskovalnega programa, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč

Odločitev ARRS, da ukine financiranje raziskovalnemu programu Nujna stanja v medicini, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč, je v širši javnosti...

Mendelejev ali Meyer: kdo je odkril periodni sistem?

Mendelejev in Meyer sta neodvisno objavila periodni sistem, v katerem sta elemente razvrstila glede na njihovo atomsko maso.

S čuječnostjo do boljšega zdravja

Čuječnost (angl. mindfulness) je posebno stanje osredotočenosti oziroma način zavedanja svojega doživljanja. Mnoge klinične študije kažejo, da redno prakticiranje čuječnosti zmanjšuje stres, anksioznost, depresijo, kronične bolečine, znižuje krvni tlak in celo izboljša spomin ter poveča koncentracijo.

Študija slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema

Skupina mednarodnih ekspertov Evropske komisije, ki jo je vodil prof. dr. Gonzalo Leon, je preučila naš raziskovalni in inovacijski sistem in pripravila...

Javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni...

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije organizira JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ O pomenu znanosti, raziskav in inovacij za...

Novoletno darilo bralkam in bralcem!

Bralkam in bralcem Kvarkadabre želimo srečno in uspešno novo leto 2019! Za vas in za vse vaše znance in prijatelje po svetu smo...

Santiago Ramon y Cajal, uporniški oče nevroznanosti

Leta 1998 je v vesolje poletelo vesoljsko plovilo Kolumbija, na katerem so tekom 16-dnevne odprave raziskovali vpliv manjše sile težnosti na živčni...

Mednarodni linearni pospeševalnik

Svetovna skupnost fizikov visokih energij v kratkem pričakuje odločitev o nadaljnji gradnji velikih pospeševalnikov. V igri je nekaj različnih možnosti:

Mikroorganizmi v črevesju vplivajo na naše razpoloženje

Črevesje ima lasten živčni sistem, t.i. enterični živčni sistem, ki ga nekateri poimenujejo kar drugi možgani. Raziskovalci so pokazali, da ne komunicirajo...