Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je izdelal realistični model socialnega omrežja prebivalcev Slovenije in ga podrobno opisal v članku Simulation of the COVID-19 epidemic on the social network of Slovenia: Estimating the intrinsic forecast uncertainty. Objavljamo njegovi verjetnostni napovedi razvoja epidemije za dva primera: (1) takoj uvedemo enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi in (2) ne storimo ničesar.
Na prvi sliki je predstavljena verjetnostna napoved razvoja epidemije v Sloveniji, če bi 14.10.2020 uvedli tako striktno zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo v prvem valu epidemije spomladi. Število kužnih bi še nekaj dni raslo zaradi širjenja virusa znotraj gospodinjstev. (Povezava na izvorno objavo in razpravo, ki ji je sledila.)
Na drugi sliki je predstavljena verjetnostna napoved razvoja epidemije v Sloveniji, če ne spremenimo ničesar. Na pospešeno rast okuženih zadnje dni pomembno vpliva dejstvo, da je bila 6. oktobra 2020 presežena kapaciteta, do katere lahko epidemiologi še obdelajo in poiščejo vse kontakte potrjeno okuženih. (Vir: zadnja napoved, arhiv napovedi.)
Na kratko še nekaj o matematičnem modelu, s katerim so narejene projekcije. V simulaciji se virus prenaša po realističnem modelu socialnega omrežja Slovencev, ki vsebuje več kot 2 milijona vozlišč (1 za vsakega prebivalca Slovenije). Vozlišča modela so razdeljena v gospodinjstva in domove oskrbovancev, naključno pa so povezana tudi izven teh enot, glede na znane porazdelitve kontaktov, saj imajo nekatere osebe dnevno več medosebnih stikov kot druge. Verjetnostno napoved pri takšnem modelu dobimo tako, da pripravimo množico simulacij z rahlo spremenjenimi začetnimi pogoji in parametri, ki določajo širjenje koronavirusa in potek bolezni COVID-19. (Glej: COVID-19 Sledilnik)
Dodano 17.10.2020: verjetnostna napoved razvoja epidemije v Sloveniji ob optimistični oceni vpliva sprejetih ukrepov. (Vir: zadnja napoved, arhiv napovedi.)
