Oznaka: možgani

Možgani delujejo predvsem proaktivno, z napovedovanjem in zmanjševanjem negotovosti, kar je energetsko zahtevno in vpliva na naše razumevanje stresa.

Primerjava med biološkimi in umetnimi nevronskimi mrežami lahko pripelje do vzajemnega napredka v razumevanju obeh sistemov.

Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.

Neuralink je začel klinično preskušanje svojega naprednega možganskega čipa.

Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti.

Resničnost idej ni nujno najpomembnejši kriterij, po katerem jih ljudje vrednotijo. Ideje ne nosijo nujno le pomena, ampak se lahko nanje navezuje tudi družbeni status in še marsikaj drugega, kar za racionalno razpravo ni bistveno, ima pa velik pomen za sodelujoče v razpravi.

Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.

Pričakovanje izgube vrednotimo približno dvakrat bolj kot pričakovanje dobička. Namen članka je predstaviti nenaklonjenost izgubi in nekaj raziskav, ki potrjujejo, da izgubo občutimo močneje kot dobiček.

Naši možgani ne nosijo informacije le o tem, kaj se dogaja v svetu, ampak tudi o tem, kdo je ta, ki razmišlja o svetu.

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

Čeprav so bili razsvetljenski misleci prepričani, da razumsko delovanje ljudi zavirajo predvsem lažne ideje in zmotna prepričanja, je človeštvo v naslednjih stoletjih spoznalo, da le večja izobraženost in lažji pristop do znanja nista dovolj, da se tudi dobro izobraženi ljudje ne bi še vedno nespametno odločali.

Najprej si moramo zamisliti prostor, ki ga dobro poznamo in si ga zlahka predstavljamo. To je naša palača spomina. Nato z določeno sobo ali predmetom v palači spomina povežemo predmete ali informacije, ki si jih moramo zapomniti. Pri tem je pomembno, da s predmetom povežemo čim več podrobnosti.

Delovanje spomina je predmet raziskav že več stoletij. Raziskovalci so prišli do treh pomembnih ugotovitev: 1) spomin je funkcija možganov, ki je ločena od ostalih miselnih sposobnosti, 2) osrednji senčni reženj je odgovoren za dolgoročni spomin ter 3) spomin temelji na več sistemih, ki delujejo v medsebojni povezavi.

V nadzorni sobi so lahko s spremljanjem aktivnosti možganov že nekaj sekund pred dejanskim pritiskom vedeli, kateri gumb bo oseba pritisnila. In ne le to. Kateri gumb bo oseba pritisnila, so vedeli celo nekaj sekund prej, preden se je oseba po poročanju njene subjektivne izkušnje odločila, ali obrazom na slikah zaupa ali ne.

Leta 1998 je v vesolje poletelo vesoljsko plovilo Kolumbija, na katerem so tekom 16-dnevne odprave raziskovali vpliv manjše sile težnosti na živčni sistem. S...

Črevesje ima lasten živčni sistem, t.i. enterični živčni sistem, ki ga nekateri poimenujejo kar drugi možgani. Raziskovalci so pokazali, da ne komunicirajo le možgani...

Delež debelih posameznikov se je od leta 1980 na svetovni ravni že več kot podvojil, v istem obdobju pa se je močno zmanjšala povprečna...

Mnogi si spomin predstavljajo kot videokamero, ki posname in shrani naša doživetja ter priučena dejstva, vendar raziskave kažejo, da je spomin dovzeten za različne...

Iz vsakdanjega življenja vemo, da nimajo vsi ljudje enako razvite prostorske predstave. Nekateri se tudi v tujem kraju nikoli ne izgubijo, drugi pa imajo...