Oznaka: etika

O pogovarjanju s knjigami, demokratizaciji programiranja in razvoju avtonomnih pametnih agentov.

Potrebujemo temeljit razmislek o osrednjih razsvetljenskih vrednotah?

Čeprav je bil dosežen velik napredek pri vključevanju žensk v šport, ostajajo nekatere dileme še vedno odprte.

Mlada profesorica je zbirala nekaj pravil delovanja v znanosti na različnih stopnjah kariere.

Belgijska revija Apache je v dosjeju "Stekleni strop univerze" objavila več zgodb znanstvenic, ki se soočajo z nasiljem na podlagi spola in diskriminacijo.

Privrženci učinkovitega altruizma želijo svoja življenja in dejanja usmerjati tako, da bi kar najbolj povečali blaginjo ljudi.

Ekonomski sistem, ki temelji na zbiranju, analizi in trgovini s podatki o vedenju ljudi.

Tri izjemne LGBT+ osebe, ki so pomembno prispevale k napredku znanosti.

Nekaj odlomkov iz intervjuja s kontroverznim bioetikom Petrom Singerjem.

Kaj je bistvo nove tehnologije, ki jo prinaša revolucija na področju umetne inteligence?

Argumenti zagovornikov in nasprotnikov sprejetja zakona.

Moramo poskrbeti tudi za primerno vzgojo umetne inteligence? Uravnavanje umetne inteligence (AI alignment) poskrbi, da so sistemi umetne inteligence usklajeni z vrednotami in pričakovanji ljudi.

Etični premisleki o uvajanju novih tehnologij so vedno dobrodošli, vendar morajo izhajati iz dejanskega razumevanja novih tehnologij in skrbne analize bolj ali manj verjetnih možnih učinkov na posameznike in družbo.

Vrednote spoštovanja človekovih pravic, medkulturne strpnosti, univerzalne solidarnosti in argumentiranega javnega soočanja mnenj, ki so temelj Unesca, so zelo pomembne tudi v enaindvajsetem stoletju in nikakor niso samoumevne.

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julij 1853, pred skoraj 170 leti.

Cepiva so dobrina, ki nam je trenutno dostopna v zelo omejenem obsegu. Iz načina, kako se posamezna družba loti razdeljevanja redke dobrine, lahko izvemo veliko o njeni etični ozaveščenosti.

Tako kot pri družinskem nasilju tudi dejavniki akademske nekulture pri izpostavljenih osebah slej kot prej spodkopljejo samozavest ter občutek integritete in avtonomije; osebe pasivizirajo in pahnejo v priučeno nemoč, zaradi katere iz situacije težko odidejo oz. se ji postavijo po robu.

Ob 8. marcu je morda pravi trenutek, da opozorimo še na t.i. "purplewashing" ali navidezno ustvarjanje javnega vtisa, da organizacija učinkovito naslavlja probleme žensk.

Komisija že vrsto let opozarja na sistemske ovire pri uveljavljanju načela enakosti spolov in vpeljavi etičnih standardov, predlaga rešitve, ki pa se žal zelo počasi, prepočasi ali pa sploh ne implementirajo. Tako da komisijo čaka še veliko dela.