Oznaka: ekonomija
So vredni tega denarja?
Na The Economist sem zasledil naslednji graf, ki prikazuje razmerje med kompenzacijo direktorjev 350 najvecjih korporacij v ZDA in povprecno placo delavca.
Graf je povzet...
Zakaj je neko okolje bolj kreativno kot drugo?
Sredi druge svetovne vojne so v kampusu ameriške univerze MIT postavili leseno dvonadstropno stavbo, v katero so nastanili množico znanstvenikov in inženirjev, ki so...
Kako na najboljši način zmanjšati proračunski primanjkljaj?
Prva stvar, ki jo moramo storiti, je zavrniti primerjavo, da
je nacionalno gospodarstvo podobno družinskem.Vsakič, ko vam politik govori, da moramo z nacionalnimi
financami ravnati tako,...
Družba dveh razredov
Včeraj sem poslušal že nekaj let star kolokvij, ki ga je na KITP imel Victor Yakovenko o svojih raziskavah v ekonofiziki. Med drugim je...
Inovativna shema 2011
Univerza v Ljubljani je pravkar objavila letošnji razpis za sofinanciranje doktorskega študija, ki tako kot lani poteka po t.i. inovativni shemi.
Vsota sofinanciranja ostaja enaka...
Davčna anomalija
Iz članka v današnjem Dnevnikovem Objektivu (avtorja Sašo Polanec, Aljoša Feldin)Slovenija je edina država, ki davčne stopnje prikraja tako, da se splošna davčna...
Kdo so zgornji 1% ?
Kdo so zgornji 1% in zgornji 0.1% po dohodkih, in kako se je njihova sestava spreminjala skozi čas? Vpogled v odgovor na to vprašanje...
Trnova pot iskanja zdravila proti holesterolu
V univerzitetni menzi na japonski univerzi Tohoku so vsak dan približno ob osmih zvečer pozvonili in kdor je dovolj hitro pritekel, je lahko dobil...
Masten o podnebnem skepticizmu
Ekonomist dr. Igor Masten je pred letom v Dnevnikovi kolumni razvijal analogijo med opozorili, ki jih glede prihodnosti izrekajo ...
Ameriški fizik, ki je Japonce naučil, kaj je kakovost
Vsi, ki so 24. junija 1980 na ameriški televiziji NBC gledali oddajo z naslovom "Če zmorejo Japonci ... Zakaj ne bi še mi?", so...
Kaj je neoliberalizem?
Oxford University Press je v kultni zbirki A Very Short Introduction (pri nas imamo njeno franšizo pri založbi Krtina) izdal knjižico Neoliberalism avstralskih politologov...
Modrost množic
Jeseni leta 1906 je vsestranski britanski znanstvenik, med drugim tudi sorodnik Charlesa Darwina, sir Francis Galton obiskal podeželski živinski sejem. Čeprav je imel že...
Ekonomija vednosti – znanost in tehnologija
Živimo v svetu, v katerem postaja znanje osrednje tržno blago. Učinkovito kroženje in nastajanje novih idej dokazano zelo ugodno vpliva na ekonomijo in njeno...
Rojstvo univerze iz duha podjetništva
Univerza velja za eno ključnih družbenih iznajdb srednjega veka. Med petinosemdesetimi inštitucijami, ki so aktivne od leta 1522 - mednje sta všteta tudi katoliška...
Ministra Žekš in Golobič o zatohlosti in prepihu
Danes je bila skupna novinarska konferenca ministrov Boštjana Žekša in Gregorja Golobiča. Na njej sta predstavila povzetek prispevkov slovenskih znanstvenikov po svetu na ureditev...
Večje je mesto, več je kreativnosti
Nekje proti koncu sedemdesetih let devetnajstega stoletja je pariški porodničar Étienne Stéphane Tarnier obiskal mestni živalski vrt. Ko se je sprehajal med eksotičnimi živalmi,...
Včasih je dobro, da nismo preveč racionalni
Hepatitis oziroma vnetje jeter je zelo zoprna bolezen, ki jo pogosto povzročijo virusi, zdravljenje pa je zahtevno in ima veliko stranskih učinkov. Dan Ariely,...
Aktualnost Karla Marxa in Adama Smitha
Isaac Newton že za časa svojega življenja ni bil le veliko ime naravoslovne znanosti, ampak se je ukvarjal tudi s financami in skrbjo za...
Nevarni črni labodi
V svojih "modrovanjih" pred novinarji na tiskovnih konferencah je nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld izrekel veliko nenavadnih misli, ki se bodo še dolga...
Kako meriti napredek človeštva?
Na vprašanje, kaj sploh pomeni, da človeštvo napreduje, ni lahko odgovoriti. Še težje je, če želimo družbeni napredek meriti in ga po možnosti izraziti...