Univerza v Ljubljani je pravkar objavila letošnji razpis za sofinanciranje doktorskega študija, ki tako kot lani poteka po t.i. inovativni shemi.

Vsota sofinanciranja ostaja enaka kot lani: za študente, ki bodo izbrani po shemi A, je financirana celotna šolnina plus letna štipendija 5.950 evrov,  v času študija jim pokrijejo še udeležbo na znanstveni konferenci do 2.500 evrov. Sofinanciranim po shemi B krijejo 50% šolnine, vendar največ do 2000 evrov na letnik. ( Kot smo videli zadnjič, so trije študiji na UL že dražji od 4000 evrov – biomedicina, ekonomija ter kemija).

Enak ostaja tudi seznam “aktualnih družbenih izzivov”,  ki jih mora obravnavati doktorat, da se kvalificira za sofinanciranje kot “inovativen”. Vendar tako kot lani, doktoratom, ki potekajo v povezavi z gospodarstvom, ni potrebno posebej navajati, da odgovarjajo na izzive iz tega seznama, saj se za “gospodarske” doktorate predpostavlja, da so sami po sebi inovativni. Spomnimo se, da je prav ta točka lani močno razburila akademsko skupnost, ki je v njej razbrala zapostavljanje bazične znanosti in humanistike ter poseganje v avtonomijo znanosti.

Lani  (v resnici v tem koledarskem letu) so se  trditve MVZT, da inovativna shema ne bo diskriminatorna do ne-aplikativcev, izkazale za resnične. To je sicer  v redu.  A del akademske javnosti (temu stališču se pridružujem) vendarle ni pomirjen, predvsem iz dveh razlogov. (1.) inovativna shema (ki se napaja prek evropskih sredstev proračunskega obdobja do l. 2013) ne predstavlja dolgoročne rešitve financiranja doktorskega študija, za katero država še nima koncepta ali rešitve. (2.) Tudi če so seznami “aktualnih družbenih izzivov” in prioriteta “povezave z gospodarstvom” le pragmatična formalnost za za črpanje evro-sredstev, so načelno nesprejemljivi. Neka manj benevolentna oblast bi jih dejansko lahko uporabila za selektivno financiranje doktorskega študija, pri katerem bi se določene znanosti znašle v stiski.

Zato je dobro biti precej pozoren na male in na videz nepomembne podrobnosti, kot sta  na primer ti dve razliki med lanskim in aktualnim razpisom.

Merila za ocenjevanje vlog  skupaj predvidevajo največ 80 točk, ki jih razdelijo v 4 kriterije. To je v obeh razpisih isto.
Lansko leto se je 2. kriterij glasil “Povezanost programa raziskovalnega dela s predvidenim sodelovanjem v relevantnih raziskovalnih programih/projektih.” in je predvideval 20 točk.
Letos se sicer imenuje isto, vendar šteje 10 točk , dodano pa mu  je še pojasnilo, ki ga lani ni bilo, in se glasi:

Ocenjuje se relevantnost raziskovalnih programov/projektov v katere so vključeni prijavitelji, glede na 3. točko javnega razpisa. Predvideni sta 2 kategoriji točk: 5 (za raziskovalni projekt v povezavi z reševanjem aktualnih družbenih izzivov)  ali 10 (za raziskovalni projekt v povezavi z gospodarstvom) po presoji  ocenjevalne komisije (*)

Če prav berem, gre za spremembo od lani, ki v tej kategoriji “ne-gospodarske” doktorate avtomatično postavi pet točk nižje od “gospodarskih”.

Druga razlika je pri 4. kriteriju – “Primernost in usposobljenost delovnega mentorja.”  Ta je lani obsegal 10 točk, letos pa jih 20, torej gre za zamenjavo teže s prej omenjenim 2. kriterijem.  A spet je mala razlika v utemeljitvi lani in letos. Ostanite z mano 🙂

LANI: 

Ocenjuje se relevantnost področja dela in referenc delovnega mentorja za raziskovalno delo in doktorski študij doktorskega kandidata.  Delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oz. negospodarstva, razen državne uprave, visokošolskih zavodov,  javnih raziskovalnih zavodov in raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna dejavnost. Vloga delovnega mentorja je sodelovati z doktorskim študentom in mu pomagati ter omogočati raziskovanje v delovnem okolju, na katerem temelji njegov doktorski študij. (*)

LETOS:

Ocenjuje se relevantnost področja dela in referenc delovnega mentorja  za raziskovalno delo in doktorski študij prijavitelja. Delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oz. negospodarstva, razen  državne uprave, visokošolskih zavodov,  javnih raziskovalnih zavodov in  raziskovalnih organizacij, v katerih je raziskovanje njihova osnovna  dejavnost. Primernost in usposobljenost delovnega mentorja se ocenjuj gled na  delovanje delovnega mentorja v povezavi z negospodarstvom (10 točk) ali  z gospodarstvom (20 točk). (*)

V letošnjem besedilu razpisa obstaja razlikovanje med “gospodarskim” in “negospodarskim” delovnim mentorjem, ki ga v lanskem razpisu ni bilo, in ki konkretno govori  o omejitvi  “ne-gospodarskih” doktoratov za dodatnih 10 točk proti “gospodarskim”.

Če torej obe letošnji spremembi seštejemo, je videti, da  lahko “negospodarski” doktorati letos dosežejo največ 65 točk od možnih 80 točk, kolikor jih lahko dosežejo “gospodarski”! Torej imajo v izhodišču 15 točk hendikepa.

Ali pravilno beremo spremembe v razpisu Inovativne sheme za sofinanciranje doktorskega študija? Mislim, da lahko pričakujemo pojasilo MVZT in UL.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

4 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Aljoša Harlamov
10 - št. let nazaj

Ni kaj posebnega dodati. Že besedilo novega razpisa govori samo zase in več kot očitno zaostruje "inovativnost", ki jo je začelo tlakovati že lani. Sam bi pa rekel samo še toliko. Če ministrstvo postavi nesprejemljive pogoje, je treba le-te spremeniti, ne pa jih zaobiti. Lanska "nediskriminatornost do ne-aplikativcev" je pravzaprav diskriminatornost par-excellence! Če inovativna shema postavlja formalne pogoje, ki pa jih komisija, ki podeljuje denar, potem ne upošteva, pogojev takorekoč ni oziroma niso znani/so neformalni, kar v razpis vpeljuje kaos, naključje in odpira možnost korupcije. Kako se recimo na tak razpis pritožiti, če je vloga zavrnjena oziroma ko študent pridobi… Beri dalje »

Sašo Dolenc
10 - št. let nazaj

Na zadnji seji Sveta za znanost in tehnologijo je minister Lukšič omenil dokaj šokanten podatek, da je Univerza v Ljubljani po prejšnji inovativni shemi financirala kar 15 doktoratov iz teologije in samo en doktorat iz kemije.

Če akademski svet pri nas ne bo sposoben sam vzpostavit vsaj minimalnih kriterijev kvalitete, bodo pač obveljali neoliberalni kriteriji trga in "sodelovanja z gospodarstvom".

Ključno vprašanje tako nikakor ni, ali bo država vlagala v aplikativno ali bazično znanost, ampak ali je naš akademski svet sploh zmožen avtonomno skrbeti za minimalne kriterije kakovosti?

Aljoša Harlamov
10 - št. let nazaj

Točno tako. Na žalost, vedno, ko odpremo kakšno tako vprašanje, kaj hitro ugotovimo, da je nekaj gnilega na Univerzi sami …

Ker zadnjih nekaj let kdaj in kdaj lektoriram tudi kakšno diplomsko, vidim ogromno dokazov o padcu ravni kvalitete slovenskega visokošolskega izobraževanja. Na vseh fakultetah in oddelkih. Ne le, da diplomanti ne znajo osnov pisanja (strokovnega) besedila, že sama vsebina je pogosto problem – nekritično povzemanje nekih povsem obskurnih člankov (prvi zadetek na Cobissu pač), vrednostno opredeljevanje itd. In to ni zgolj njihova krivda – učenci so vedno odraz svojih učiteljev.