Komentarji

V sredo, 20. novembra 2019, bodo znova podelili Zoisove nagrade, najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke, s katerimi v Sloveniji izpostavljamo raziskovalke in raziskovalce, katerih dosežki naj bi bili vsem za zgled. Ob svečanem dogodku velja opozoriti, da se pri podeljevanju znanstvenih nagrad pri nas vedno bolj kaže zelo skrb vzbujajoč trend nagrajevanja ustvarjanja čim boljšega videza velike znanstvene produktivnosti, ne pa dejanskih vsebinskih znanstvenih dosežkov, ki so pomembni za napredek znanja.

Pričakoval bi, da ljudje, ki delajo na področju znanosti, delujejo strogo v službi znanosti. Čista naivnost. Večina se v službi kariere podredi sistemu. Seveda obstajajo izjeme, ki se trudijo ohranjati znanstveno in raziskovalno etiko, a jih trenutni sistem hitro izreže iz znanstveno raziskovalnega kroga, če se vsaj deloma sistemu ne podredijo.

Verjetno je pravi čas, da ponovno premislimo, kaj sploh je smisel in pomen znanstvenika/ce v sodobni družbi? Zakaj družba sploh potrebuje znanstvenike?

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

V kratkem tekstu so na strnjen način predstavljena kritična opažanja, ki se nanašajo na disfunkcije v delovanju evalvacijskega sistema na ARRS. Obenem so podane korekcije teh disfunkcij ter predlogi novih (možnih) rešitev.

Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.

Vaše kazanje na napake prof. dr. Noča zveni takole: »Prof. dr. Noč je kriv, da programu nismo podaljšali financiranja, saj bi si za prijavo moral vzeti več časa in jo tako izpolniti, da bi bila kljub napakam ocenjevalcev in našemu nevestnemu delu pozitivno ocenjena.«

Spoštovani gospod predsednik vlade RS, uvrstitev najboljše slovenske univerze med 500 najboljših na šanghajski lestvici ni nekaj, na kar bi lahko bili posebej ponosni. Še...

V zborniku razprav »Za družbeno odgovornost« (2018), ki je pred kratkim izšel pri založbi Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v prispevku z...

Za: g. dr. Jerneja Pikala, minister Zadeva: pritožba/protestna izjava na Odločbo o zavrnitvi prijave za povečano financiranje raziskovalnega programa za izvajanje javne službe na področju...

Zadnja dva meseca beremo in poslušamo o (gotovo) dobronamernem ukrepu nekaj ljubljanskih fakultet, ki so se odločile, da bodo v svojih internih aktih namesto...

Draga bodoča ministrica ali minister, pristojna za znanost, čas, ko se stranke pogajajo o sestavi nove vlade, je nadvse primeren čas za razmislek, kaj naj...

Nedavni prispevek dr. Marka Fonovića mi je kot naročeno pripravil kontekst za komentar o trenutnem položaju slovenske znanosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami....

V zadnjih šestih letih smo bili priča velikemu krčenju proračuna za znanost, s katerim so tri zaporedne vlade javnosti poslale nedvoumen signal, da slovenska...

Študija, opravljena na University of Texas Health Science Center at San Antonio in pravkar objavljena v Nature Biotechnology, je pokazala, da doktorski študentje kar...

Jure Zupan in Sašo Dolenc sta se za portal Tromba pogovarjala z Ino Petric: Kvarkadabra že 20 let.

Po razvpitem letu 2012, v katerem Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS ni bil izveden, je letos minilo še eno leto, ko je...

Ko smo razmišljali, kako bi naslovili pogovor ob 20-letnici spletne strani www.kvarkadabra.net in istoimenskega društva za tolmačenje znanosti, je bila ena od idej tudi "Vrednote...

Pred nekaj več kot letom dni sem z zapisom Kako Slovenija onemogoča podoktorsko izpopolnjevanje v tujini opozoril, kako slaba in neživljenjska davčna zakonodaja povzroča veliko...

Kako je mogoče, da pridejo na prvi pogled razumni in šolani ljudje do zaključkov, ki so povsem v nasprotju z zaključki večine strokovnjakov, čeprav vsi izhajajo iz istih dejstev v obliki poročil o znanstvenih raziskavah?