Kako lahko znanstvene in akademske institucije “prepoznajo in nagradijo” znanstvenike za njihovo zavezanost komuniciranju znanosti? To je bilo osrednje vprašanje raziskave, ki jo je pred nekaj leti naročilo Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost. Žal ne v Sloveniji, ampak na Nizozemskem.
Pri projektu je sodelovalo skoraj sto raziskovalnih skupin iz različnih fakultet in inštitutov, ki so dobile nalogo, da ovrednotijo svoje pristope h komuniciranju znanosti in predlagajo izboljšave.
Manjša skupina raziskovalcev, ki jo je vodil profesor komuniciranja znanosti (po izobrazbi naravoslovec in filozof), je pod okriljem nacionalne akademije znanosti in umetnosti opravila veliko pogovorov z različnimi znanstveniki, novinarji, uradniki in strokovnjaki vseh vrst, da bi identificirala potrebe in ovire na tem področju.
V poročilu, ki so ga pripravili, so prišli do zaključka, da je treba:
- komuniciranje znanosti obravnavati kot legitimno dejavnost znanstvenikov in ne le ljubiteljsko popoldansko aktivnost,
- dosežke na področju komuniciranja znanosti upoštevati pri vrednotenju dela znanstvenikov in znanstvenih inštitucij,
- povezati dejavnosti na področju odprte znanosti s komuniciranjem znanosti,
- uvesti samostojno akademsko/znanstveno kaverno pot na področju komuniciranja znanosti,
- obravnavati komuniciranje znanosti kot samostojno akademsko disciplino,
- vključiti komuniciranje znanosti v vse faze znanstvene prakse,
- tej dejavnosti dodeliti ustrezna finančna sredstva,
- razumeti, da komuniciranje znanosti ni dejavnost, s katero bi se ukvarjali vsi raziskovalci,
- organizirati posebne tematske delavnice in tečaje usposabljanja s področja komuniciranja znanosti
- …
Rektor največje univerze v državi, ki je predsedoval svetovalnemu odboru projekta, je napisal naslednji predgovor h končnemu poročilu in akcijskemu vodniku:
V večini znanstvenikov bijeta dve srci: eno se osredotoča na pridobivanje znanja, drugo na prispevanje k družbenemu napredku in blaginji. Vedno več raziskovalcev – od doktorskih študentov do priznanih profesorjev z vseh področij – se na različne načine posveča komuniciranju znanosti. Povezovanje znanosti, družbe in ljudi je nujno za resnično “odprto znanost”, v kateri je z več medsebojnega razumevanja in sodelovanja možno obogatiti temeljno znanje in prispevati rešitve, ki koristijo družbi.
Znanstveniki, ki se resno ukvarjajo s komuniciranjem znanosti, v svojem delovnem okolju pogosto naletijo na ovire. Zdi se, da nujno potrebujejo konkretno “priznanje in ovrednotenje” svojih prizadevanj na področju komuniciranja znanosti, ki so včasih slabo ali sploh niso nagrajena. Potrebujejo dovolj časa, sredstev in podpore za dejavnosti, ki zdaj temeljijo predvsem na osebni motivaciji.
Prav to sporočilo je jasno odmevalo v vseh delih programa “Science Communication by Scientists: Rewarded!”, ki je podrobno pojasnjen na naslednjih straneh. Energija in navdušenje, s katerima se znanstveniki po vsej državi vključujejo v dejavnosti komuniciranja znanosti, je očitna. Za – in vse bolj s – šolarji, obiskovalci dogodkov, interesnimi združenji in drugimi družbenimi organizacijami, na odrih in prek podkastov, projektov občanske znanosti in še več.
Zato je skrajni čas, da v javnem interesu in interesu same znanosti zagotovimo komuniciranju znanosti polnopravno mesto med nalogami znanstvenikov in v vsakodnevni znanstveni praksi. Ta cilj je tudi v skladu z nacionalno politiko priznavanja in vrednotenja, ki omogoča raznolikost poklicnih poti.
Upamo, da bomo s tem priročnikom, ki združuje znanje in izkušnje znanstvenikov in strokovnjakov za komuniciranje, spodbudili univerze in druge institucije znanja, da bodo znanstvenikom omogočile optimalno sodelovanje z družbo pri raziskavah.
Peter-Paul Verbeek, rektor Univerze v Amsterdamu
https://www.knaw.nl/en/publications/science-communication-scientists-rewarded
https://verrijkinggewaardeerd.nl/en/
