Organizacijska struktura univerz v ZDA je v grobem naslednja: oddelki so združeni v kolidže, ti pa so kot enote združeni v univerzo. V javnosti univerzo predstavlja njen predsednik, ki med drugim veliko časa nameni zbiranju donacij. Operativni vodja univerze, ki skrbi za pravilno vodenje akademskih zadev, je provost s svojo ekipo.
Izbira predsednika, provosta ali dekanov (vodij kolidžev) skoraj brez izjeme poteka preko javnih razpisov, na katere se lahko prijavijo kandidati in kandidatke, ki prihajajo tako z univerze kot od zunaj. Izbor med kandidati opravi komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov fakultetnega zbora, administracije in študentov.
Glede izbora vodstva je razlika z javnimi univerzami v Sloveniji precejšnja, saj so zelo pogosto na vodstvena mesta na univerzah v ZDA izbrani zunanji kandidati. Za mesto rektorja Univerze v Ljubljani, največje univerze v Sloveniji, kjer trenutno potekajo volitve rektorja, se lahko namreč potegujejo le kandidati, ki so redni profesorji na UL in so jih kot kandidate nominirale članice UL. Glasovanje o kandidatih samih je, v nasprotju z ZDA, na UL veliko bolj odprto, saj glasuje celoten akademski zbor vključno s študenti (slednji s kumulativno težo petine glasov).
Tako ameriški kot slovenski sistem imata svoje prednosti in slabosti. V ameriškem sistemu poteka prenos izkušenj upravljanja iz ene univerze na drugo verjetno hitreje, a po drugi strani to pomeni, da so univerze bolj izpostavljene korporativnem načinu upravljanja, kar ima svoje prednosti in slabosti.
