Odkar se je začelo cepljenje proti covid-19, smo priča porastu najrazličnejših napačnih in zavajajočih informacij o varnosti in učinkovitosti cepiva. A ko se odzivamo na širjenje neresnic, se moramo zavedati, da se med ljudmi z lahkoto širijo predvsem zgodbe, ki so posebej “lepljive” za naše možgane. To pomeni, da se z lahkoto prenašajo iz glave v glavo, ko pa se enkrat usidrajo, se jih večina ljudi le stežka znebi.
Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo zato paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi “lepljive” neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.
Informacijski sendvič
Naš odziv na zavajajoče informacije naj bo podoben nekakšnemu informacijskemu sendviču. Neresnico namreč najlažje onesposobimo tako, da jo obložimo z resničnimi podatki in sklepanji. Pri tem je posebej pomembno, da napačne informacije ne navajamo na začetku ali v naslovu.
Sestavek je priporočljivo začeti s čim bolj jasno, zanimivo in razumljivo resnično trditvijo o vsebini, ki bi jo radi ovrgli. V nadaljevanju to trditev še dodatno podkrepimo z navedbo preprostega in prepričljivega argumenta, ki ga ni težko razumeti.
Šele, ko smo publiko vnaprej vsaj malo poučili o obravnavani tematiki, napovemo, da bomo predstavili še neresnico oziroma mit. Pri tem je zelo pomembno, da zavajajočo informacijo le enkrat na kratko povzamemo. Napačnih informacij namreč nikoli ne ponavljamo. Nato pojasnimo, za kakšno vrsto zmote gre v konkretnem primeru in kaj natančno je narobe s sklepanjem, ki se z lahkoto vsadi v možgane. Na koncu ponovno navedemo resnično informacijo, da jo dodatno utrdimo.
Če se držimo predlaganega vrstnega reda podajanja informacij, ki ga priporočajo tudi v publikaciji The Debunking Handbook, bomo morda uspeli koga dejansko prepričati, da privlačna trditev, ki se na prvi pogled zdi smiselna in dobro utemeljena, ni zaupanja vredna.
Primer cepiva za covid-19
Pred tridesetim leti je nekaj raziskovalcev začelo razvijati povsem novo idejo za hitrejše in bolj učinkovito izdelovanje cepiv. Leta 1990 so poročali, da jim je v miške uspelo vbrizgali molekule mRNK, v katerih so bili zapisani podatki za izdelavo beljakovine. Pokazali so, da so celice v miškah dejansko začele izdelovati prav te beljakovine, kar bi bila lahko učinkovita metoda tudi za cepljenje.
Čeprav je bila ideja dokaj preprosta, je bilo za izvedbo treba razrešiti še veliko praktičnih težav. Molekule mRNK je dokaj enostavno proizvesti v velikih količinah, zato bi takšna metoda lahko močno poenostavila sicer dolgotrajen klasični postopek izdelave cepiva. A molekule mRNK je bilo treba izdelati in zapakirati na način, da so nepoškodovane prispele v celice, tam sprožile izdelavo ustreznih beljakovin, hkrati pa je bilo treba preprečiti, da bi molekule sprožile kake druge neželene procese v telesu. Da so razrešili vse te težave, je trajalo kar dosti časa.
Ob začetku cepljenja proti bolezni covid-19 s cepivi izdelanimi po metodi mRNK, se začenjajo med ljudmi širiti tudi nekatere zavajajoče informacije. Pogosto lahko preberemo, da naj bi raziskovalci hiteli z delom, zato naj (še) ne bi bili vedeli, ali je nova tehnologija cepljenja res varna. To ne drži, saj tehnologijo mRNK cepiv razvijajo in preizkušajo že več desetletij.
Res pa je, da je več skupinam raziskovalcev po dolgotrajnem delu šele nedavno uspelo zgraditi platforme, s katerimi lahko hitro izdelajo cepiva na osnovi zaporedja mRNK, ki ga pridobijo iz genoma povzročitelja bolezni. Ko je svet v začetku leta 2020 preplavila pandemija virusa SARS-CoV-2, so lahko raziskovalci v svoje že zgrajene sisteme le vnesli ustrezne podatke iz dednine virusa, ki kodirajo njegov značilni receptor na ovojnici.
V podjetjih, ki so že prej razvijala cepiva po novi tehnologiji, so lahko takoj po objavi genoma novega koronavirusa prilagodili svoje platforme in začeli izdelovati cepivo. V naslednjih mesecih so sledili ustaljenim metodam preizkušanja varnosti in učinkovitosti cepiv in v celoti izvedli predpisane protokole. Na osnovi zbranih podatkov so nadzorni organi v EU in ZDA nedavno odobrili uporabo prvih verzij cepiva. Vse skupaj je lahko potekalo zelo hitro, ker so bile ustrezne platforme že na voljo.
Tehnologije na osnovi molekul mRNK pa ne razvijajo le za izdelavo cepiv, ampak tudi za zdravljenje raka in nekaterih drugih hudih bolezni. Čeprav se morda komu zdi, da gre za povsem novo tehnologijo, ki so jo iznašli letos, v resnici tovrstne metode že vrsto let intenzivno preučuje veliko skupin znanstvenikov povsod po svetu.
www.nature.com/articles/nrd.2017.243
