Domov Zapisi o znanosti Kako zaustaviti širjenje virusa?

Kako zaustaviti širjenje virusa?

Kaj lahko naredimo danes, da se bomo lahko družili za novoletne praznike?

Piše:

2. 10. 2020

Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

Dobra novica je, da smo gostitelji virusa ljudje, zato lahko s svojim vedenjem trend naraščanja števila okuženih spremenimo v trend padanja. Če nam uspe spremembo izvesti v kratkem, lahko padanje pripeljemo do ravni, ko se bomo lahko za novoletne praznike sproščeno družili.

V sestavku bom opisala, kaj lahko vsak izmed nas naredi za dosega tega cilja in zakaj je takšen trud sploh pomemben.

Najprej se vprašajmo, ali se SARS-CoV-2 širi s kapljicami ali z aerosoli? V resnici gre za kontinuirano razporeditev kapljic po velikosti. Ko govorimo, pojemo ali vreščimo, majhne kapljice zapustijo naša usta in nos. Ko so v zraku in v njem nekaj časa lebdijo, se lahko še zmanjšajo.

Maska ujame kapljice, dokler so še velike. Zato moja maska v prvi vrsti ščiti tebe, tvoja pa mene. Če smo brez maske, raztrosimo vse velike kapljice v zrak okoli nas in v odvisnosti od lastnosti zraka (predvsem njegove temperature in vlažnosti) se nato manjšajo. Če se nahajamo zunaj, v odprtem prostoru, se izdihani zrak z zračnimi tokovi hitro menjava, če pa se znajdemo v zaprtem prostoru, se lahko zgodi, da ostaja med nami in ga sčasoma vdihnejo ostale osebe v tem prostoru, mi pa vdihnemo njihove kapljice in aerosole.

Dalj časa ko vdihavamo skupni zrak v slabo prezračenem zaprtem prostoru, v katerem se nahaja tudi okužena oseba, bolj se zvišuje verjetnost, da v tem času vdihnemo dovolj virusnih delcev za okužbo. Bližje ko smo okuženi osebi, večja je koncentracija zelo zelo majhnih kapljic v zraku, ki lahko prenašajo viruse. Merilo za razdaljo pa ni vedno meter in pol: v slabo prezračenem prostoru lahko virusni delci potujejo tudi dlje. Poleg bližine oz. razdalje je skratka pomembno tudi to, koliko časa smo z okuženo osebo v skupnem zaprtem prostoru.

Logično sledi, da je še bolj nevarna gneča v kateremkoli slabo prezračenem zaprtem prostoru. Ko prihaja do vdihavanja zraka ljudi, s katerimi pridemo v tesen stik, še posebej takrat, ko v tesni bližini izdihavamo in vdihavamo skupni zrak (na primer ob skupinskem petju, molitvi ali pri glasnem govorjenju “na uho” v hrupnih lokalih), lahko pride do izjemnega razširjanja virusa (superširjenje; angl. superspreading). Zato velja poleg temeljnega zaščitnega gesla ROke-MAska-RAzdalja (umivanje rok, higiena kašlja in izogibanje dotikanju obraza), nošnje mask in ohranjanja razdalje tudi izogibanje gneči ali dalj časa trajajočemu sobivanju v slabo prezračenih zaprtih prostorih.

Temu se seveda ne moremo vedno izogniti, pa tudi ljudje se radi zabavamo in družimo. Okoliščine, v katerih prihaja do izjemne širitve virusa, so: maše, pevske vaje, daljši sestanki manjših in večjih skupin, daljše druženje v restavracijah, gledališke predstave, koncerti in praznovanja ter zabave.

Tovrstna druženja lahko prestavimo v zunanje prostore ali na splet. Če je mogoče, poskrbimo za delo od doma. Če to ni izvedljivo, nosimo masko in ohranjamo fizično razdaljo, poskrbimo za zadostno prezračevanje, pri čemer odpiramo okna na vsakih 20 minut vsaj za pet minut in si pišemo dnevnik, kdaj smo se družili z večjimi skupinami ljudi ter uporabljamo aplikacijo #ostanizdrav (Google Play Store, Apple Store).

Kjer lahko, ustvarimo družbene mehurčke. Pri tem je pomembno, da o tem govorimo s prijateljicami in prijatelji, s katerimi tvorimo isti mehurček, saj so osebe, ki so v našem mehurčku, lahko tudi v katerem drugem.

Zakaj bi pisali dnevnik? Tako lahko kar ti, ki si obolel_a, obvestiš vse, za katere domnevaš, da bi se v tem času lahko nalezli od tebe: epidemiologom s tem prihraniš veliko dela. Potem o vseh morebitnih kritičnih stikih v dnevih po najverjetnejšem trenutku okužbe obvestiš tudi epidemiološko službo, da lahko ta hitro odkrije skupni imenovalec več sicer ločenih okužb, ki so se pojavile sočasno.

To je ključno z vidika epidemiološke analize, za nas pa je pomembno, da smo odgovorni do vseh, s katerimi smo bili v tem času v stiku. Še posebej pomembno je odkrivanje situacij, v katerih je morda prišlo do izjemnega širjenja virusa (superširjenja; angl. superspreading). Prav zato so pomembni skrbni zapisi srečevanj, na osnovi katerih je mogoče odkriti glavni vir okužbe. S skupno pomočjo je mogoče uspešno zajeziti večji izbruh.

Japonska je primer države, kjer so se osredotočili na retrospektivno iskanje vira okužb, ne le na prospektivno obveščanje morebitno okuženih. Po nekaterih modelih naj bi na ta način zajezili dva do trikrat več verig okužb.

Če vemo, da smo smo se znašli v okoliščinah, v katerih bi lahko prišlo do superširjenja, moramo biti pozorni na pojav morebitnih znakov okužbe in se dober teden dni izogibamo tesnim stikom, še posebej z bolj ranljivimi. Nič ni narobe, če zbolimo. Če poznamo in zaupamo ljudem, s katerimi smo se družili, te v primeru okužbe obvestimo takoj, ko je to mogoče. Tako lahko zagotovimo, da se veriga okužb prekine z nami, oziroma z eno generacijo za nami. Izbruh je tako pogašen!

Pomembno je tudi, da v primeru znakov respiratorne okužbe ostanemo doma in pokličemo osebno zdravnico ali zdravnika ter se gremo po potrebi testirati. Za lažje obvladovanje okužb s SARS-CoV-2 moramo omejiti tudi širjenje drugih respiratornih okužb. Raziskave iz južne poloble kažejo, da so maske in ohranjanje fizične razdalje pripomogle, k omejitvi širjenja gripe. Vseeno je dobro, če se gremo to sezono cepiti za gripo.

Če si želimo “normalnosti” in druženje v času novoletnih praznikov, ki se bližajo, moramo širjenje virusa omejiti že sedaj. Rešitev pandemije ni samo v cepivu, zdravilih in hitrih testih, ampak se skriva v nas, v naši solidarnosti in našem vedenju.