Ob nedavnem razkritju ekstremno visokih honorarjev, ki so si jih poleg plače dolga leta izplačevali izbranci na nekaterih fakultetah, moramo resno razmisliti tudi o spremembah sistema, saj sedanji mehanizmi nadzora in kontrole kot kaže niso učinkoviti.
Predlagam dva konkretna ukrepa, ki ju lahko izvedemo takoj:
- Nadobremenitve učiteljev in raziskovalcev na univerzah in inštitutih naj bodo od sedaj naprej pisno utemeljene in omejene na izjemne primere, kot je to določeno z zakonom. Povsem nesprejemljivo je, da gre večina javnega denarja za znanost za dodatke k plačam že polno zaposlenim (praviloma kar po avtomatizmu, ne glede na raziskovalno uspešnost), veliko mladih strokovnjakov pa je brezposelnih. (Glej analizo: Kvarkadabra blog: Je na nekaterih fakultetah “izjemoma” postalo pravilo?)
- Že sedaj lahko preko spletne aplikacije Transakcije zavezancev informacij javnega značaja vsakdo spremlja in pregleduje prav vsa nakazila z računov javnih družb oziroma proračunskih porabnikov, med drugim tudi univerz in inštitutov. Pri izplačilih na račune konkretnih posameznikov trenutno ob znesku nakazila ni podatka o imenu in priimku prejemnika sredstev, zato predlagam, da se v podatkih preneha prekrivati imena in priimke z besedama “fizična oseba”. (Začne se lahko pri večjih nakazilih, nato pa se meja spušča.) Tako bo poslovanje bolj transparentno in nadzor bistveno lažji.
Daljšo peticijo z naslovom Previsoki avtorski honorarji, v kateri prav tako poziva k spremembam sistema, je pripravila tudi Ana Rotter z Nacionalnega inštituta za biologijo. Tule je zgolj odlomek:
“Dopustili smo oblikovanje perverznega akademskega kastnega sistema, v katerem o položaju posameznika odločajo dejavniki izven njegovega vpliva. Meje med neskončno varno zaposlitvijo za nedoločen čas in prekernim životarjenjem ne postavljajo sposobnosti, pretekli uspehi ali vizionarske sposobnosti, ampak letnica rojstva, pri čemer seveda mladi potegnejo kratko. Meje med povprečno plačo raziskovalca in neverjetnimi zneski, o katerih beremo v medijih, ne postavlja odličnost, ampak iznajdljivost in položaj pri koritu.” (vir: Previsoki avtorski honorarji – Pravapeticija.com)
Glej tudi:
Kvarkadabra blog: Kaj potrebuje sodobna univerza?
NE! Projektni denar hočem uporabljati kot se meni zdi najboljše in ne tako kot mi predpišejo centralno planska navodila (kot predlagate v številki 1).
za sredstva, ki jih nekdo pridobi kot zaposlen na javni ustanovi, naj velja normativ in urna postavka kot pri "netržnih" sredstvih, kar pomeni tudi, da se pri pedagoškem delu plačajo tudi npo.
za tiste, ki ne delajo skozi fakulteto ali inštitut, pa naj obvelja nekaj sorodno pravilom za zasebno delo zdravnikov – izdano soglasje če s tem ne bo povzročena škoda.
To, da ni skoraj nobenih kriterijev znanstvene uspešnosti za pedagoge, pa za resne fakultete definitivno ne bo držalo! Primer zahtevnejših pogojev, ki veljajo na UM FERI:
http://www.um.si/projekti/habilitacije/Documents/20%20Zahtevnej%c5%a1i%20pogoji%20FERI-ja.pdf
Čisto kot zanimivost, nobelovec za fiziko iz leta 2012 (takrat so se ti pogoji sprejemali) Serge Haroche po teh zahtevnejših pogojih, glede na WoS, ne bi mogel biti redni profesor…
S tem, kar si napisal, se pa v celoti strinjam.
Koliko rednih profesorjev bi to izpolnjevalo? Za naš faks bi ocenil, da manj kot 20%.
Ima pa statut UM en zanimiv člen – ko se kriteriji za izvolitev zaostrijo, lahko redni profesorji na lastno željo zaprosijo za ponovno izvolitev v rednega profesorja po novih kriterijih. Kolikor je meni znano, še ni bilo junaka, ki bi deloval v skladu z rekom "put your money where your mouth is"….
Tistih 20% rednih mogoče zadostuje kriterijem za ponovno habilitacijo asistenta. Za doc lahko večina njih samo sanja. Izredni se še po starih merilih vračajo na doc, docenti in asistenti pa že nekaj časa bežijo stran. In potem so še tisti, kjer se spet gleda skozi prste. Ni že osnovnih pogojev za delo, kaj šele motivacije. In potem jamrajo, da je težko dobit nove asistente. Mogoče jim dolgoročno res uspe na ta način dvignit kvaliteto, zaenkrat znakov za kaj takega žal ni, prej nasprotno. Glede nakazil pa… od kdaj ima dan dovolj ur za toliko dodatnega dela? In zakaj gostujočim iz… Beri dalje »
Konvencionalnim lobijem sem že zdavnaj nehal verjet, ker sem na lastne oči videl, kakšno sranje delajo. V bistvu sploh težko presojam, kje nimajo prstov vmes in kje je kakšna raziskava stvar, ki je niso priredili svojim interesom, ko gre za cepiva, hrano, zdravje,…
pardon, mislila sem naj se plača tudi posredno pedagoško delo.
Boris, preberi svoj komentar še enkrat in se zamisli: ali se ne bere kot pisanje tipičnega teoretika zarote? Kje je potem meja? V kaj vse boš še pripravljen verjeti zgolj zato, ker so nekateri ljudje plačani za svoje delo. Sklepam, da imaš tudi ti službo in si plačan. Bi bilo sklepanje, da zaradi tega lažeš, malo preuranjeno, ne?
Glede silnih denarjev v cepljenju pa samo tole:
?oh=edc24baf39b7ee919cfc0b28b18bf7a6&oe=559A8C0C
Pa tole:
?oh=9ab365d34ac807aa1bbc7063e7c29090&oe=55D1F4F5
Če je denar zate odgovor za vse, si oglej tole in se malo zamisli:
?oh=9b32b0b6ea2f7b8e11a7e9cf61bd73ce&oe=55CD5851
Okej Dušan, če si tako zelo navdušen … samo eno vprašanje. Se ti ne zdi čudno, da pri vprašanju efektivnosti cepiv analizira zgolj umrljivost? Glede na to, da se spoznaš na metodologije v raziskovanju, ti ni bilo samo majčkeno sumljivo, da ne pogleda grafov obolevnosti.
V drugi točki pišeš, da zelo dobro odkriva napake v raziskavah. Nekako predpostavljaš, da gre za dve možnosti:
– raziskovalci nimajo pojma o svojem delu,
– raziskovalci goljufajo.
Nikoli ti pa ne pride na misel tretja možnost:
– raziskovalci vedo nekaj več kot ona.
Če se teh analiz ne dela in sistem na sploh ne dela, zakaj je bil potem s trga odstranjeno cepivo proti rotavirusu?http://www.cdc.gov/vaccines/vpd-vac/rotavirus/vac-rotashield-historical.htm =Če nekdo zboli takoj po cepljenju, potrebuje vedeti več, ne samo neke tuje raziskave. Lahko upravičeno sumi, če je zbolel on, jih je zbolelo še dosti po cepljenju.=Kot se ponavadi zgodi zanikovalcem znanosti, imamo tukaj dve nedosledni povedi. Ta oseba lahko sumi, da jih je zbolelo še več. In te študije kažejo, da to ni res. Zakaj je to tako težko razumeti? In kaj je s to obsesijo z domačo študijo? Tudi če bi bila narejena, verjamem, da… Beri dalje »
Ne gre za to, kaj verjamem, gre za to, kaj vidim, da se dogaja. Dejstva gledam. Skušam odkrit tisto, kar zakrivajo in ko odkrijem in vidim dejstva, nisem niti frustriran več, ker je bilo frustracij v preteklosti mnogo.
Teoretiki zarote in praktiki odkrivanja zarot so sicer blizu, ampak razlika je še vedno konkretna.
Še nekaj… nekateri so plačani za delo. Delo nekaterih pa je zapacano z zavajanjem javnosti. Zakaj? Želiš novo teorijo zarote, ali raje dejstva? Razišči.
Zakaj ni v Sloveniji s strani Ministrstva za znanost in Ministrstva za zdravje nobenih pobud za opravljanje dvojno slepih randomiziranih študij o učinkih cepiv, v katerih bi sodelovali nepristranski raziskovalci, med katerimi bi bili tako tisti, ki verjamejo v pozitivne efekte, kot tisti, ki v njih ne verjamejo, kot tisti, ki so neopredeljeni?
Ne rabiš dat odgovora, ga poznam.
Zakaj v tovarni Krka npr. točno vedo, kakšna je vsebina vseh njihovih produktov (in jih tudi preverjajo s spektrometri), med tem, ko pediater ne le, da ne zna povedati, od kot so prišle sestavine, ki so v drogi, ki jo vbrizga "tvojemu" otroku, pač pa ne pozna niti sestave teh cepiv?!
Tudi etično sporni so, vegetarijanskim staršem bodo vrinili cepivo z živalskimi produkti.
=Tudi etično sporni so, vegetarijanskim staršem bodo vrinili cepivo z živalskimi produkti.=
Boris, ta je pa res originalna. Hvala za pristni LOL dneva.