Novi vladi predlagam, da v čim krajšem času poskrbi za uresničitev dveh interventnih ukrepov, za katera ne potrebuje nobenih dodatnih sredstev.
- Posamezni učitelj in/ali raziskovalec je lahko iz proračuna plačan največ 100%.
S tem preprostim ukrepom ne bi bil nihče pretirano oškodovan, takoj pa bi se za isti denar odprlo več sto novih raziskovalnih delovnih mest. Seveda bi bilo treba treba uvesti neko prehodno obdobje, ampak to so tehnične podrobnosti, ki jih ni težko razrešiti… Dodatna pojasnila in soočenje argumentov najdete tule:
Iz javnih sredstev največ 100% zaposlitve?
Medgeneracijsko kontinuirano financiranje znanosti?
- Ukine naj se zahteva po vnaprejšnji habilitaciji pri kandidaturi za delovno mesto na univerzi.
Ukrep podpira tudi rektor Univerze v Ljubljani (glej: Končno bolj odprti razpisi na naših univerzah?), na kratko pa je zelo dober argument zanj tudi citat iz doktorata Alenke Stanič: “Already as an assistant professor at a foreign university, I first asked for habilitation at Ljubljana University and I remember that were three eminent people in the commission – one of them still occupies a high position, a very high position in the Slovenian scientific system – and they wrote that I didn’t have the proper credentials because I didn’t have pedagogical experience teaching in the Slovenian language.” Dodatna pojasnila so tule:
Pretok raziskovalnega potencijala – primer Slovenija
Tudi v laboratoriju se splača zaposliti ministrovega sorodnika
Zaposlovanje na Univerzi v Ljubljani
Oba ukrepa imata, vsaj po mojih pogovorih z najrazličnejšimi “deležniki”, zelo veliko javno in “strokovno” podporo, hkrati pa državo nič ne staneta.
Odzivi:
@danijelrebolj @kvarkadabra ukrepa sta tudi v NPVS, pa nihce, vkljucno z rektorji, ni nikoli pokazal navdusenja nad njima :(— Stojan Sorcan (@StojanSorcan) April 1, 2013
@ivanleban @danijelrebolj @kvarkadabra @stojansorcan Habilitacija kot pogoj za prijavo na razpis — to ni nič drugega kot kadrovska kuhinja— marko marinčič (@markomarincic) April 1, 2013
-
Dodajam tretjo:
Omogočanje mešanih zaposlitev na univerzah.
Že zdaj nevzdržno razmerje 80/20% predstavlja oviro za pedagoge, da bi konkretno delali na kakšnem raziskovalnem projektu, raziskovalci pa da bi izvajali kak konkreten predmet.
Po novem pa želijo še raziskovalcem s habilitacijo prepovedati izvajanje pedagoškega dela.
Spet stare lajne. Ponovno uravnilovka.
Meniš, da ni prav, da obstaja maksimalna plača učitelja na univerzi?
(ZdravaPamet)
Maksimalna plača je podoben termin kot zemljiški maksimum v socializmu. Sicer pa smo to debato že dali skozi.
RX170 zavajaš.
Kakšna uravnilovka le. Če nekomu uspe dobiti EU sredstva ali sredstva iz gospodarstva, naj si izplača, kolikor če, ampak IZ PRORAČUNA naj bo omejeno na 100%.
Če pa imaš domači projekt, ga torej delaj zastonj. Kot da bi tistih ušivih 20% dodatne zaposlitve, s katerim si nekoliko popraviš plačo, pomenilo ne vem kakšno bogastvo Sicer pa niste dosledni, ker tudi EU denar je proračunski (ja odkod se polni proračun EU?).
Kar je zaskrbljujoče, da takšni sramotno slabi predlogi prihajajo iz znanstvene srenje. Tudi zadnji škandal na Univerzi v Mariboru gre v tej smeri in so ga sproducirali visokošolski učitelji (ki pa so trenutno na funkcijah) sami.
RX170 spet zavajaš. Pozabljaš, da tvoja pogodba na Univerzi vključuje plačilo za tvoje raziskovalno delo. To je tudi razlog, da je majhno število pedagoških ur dovolj za tvojo 100% polno plačo! Z raziskovalnim delom (ki je v 100% že plačano) naj bi raziskoval ter si zagotavljal dovolj kakovostne znanstvene rezultate, da zadostiš habilitacijam.
Kot da bi poslušal trenutnega Zaresovega rektorja UM. Po vaše bi bili tisti, ki uspešno pripeljejo projekte v hišo in ostalimi, ki jih npr. nimajo (pustiva zdaj slovenski sistem izbiranja, ki je verjetno vreden svoje teme) morali biti enako plačani? In prosim ne mi opletati s to pogodbo, ker če ste kdaj resno raziskovalno delali, potem veste, da se resno raziskovalno izvaja popoldne, zvečer, skratka izven delovnega časa in da zajema precej več kot tistih pogodbenih 8 ur. ČE se torej zagovarja za vse to zgolj 100% plača potem bo osnovna posledica ta, da bo pač vsak napravil tisti minimum,… Beri dalje »
RX170: potrebno bi bilo narediti sicer analizo, ampak po mojih izkušnjah, 20% nadobremenitve niso v tolikšni meri posledica projektov, kot ARRS programov. Tisti, ki so dovolj sposobni, si bodo nadobremenitve vedno lahko prigarali v mednarodni konkurenci.
V vsakem primeru se na tej točki strinjam z dr. Dolencem. V situaciji, ki je trenutno v domači znanosti, bi namesto 20% nadobremenitev lahko podprli najbolj izjemne mlajše.
To je pa druga stvar in sicer znanstvene politike in ne več projektov. Sam nisem imel nikoli niti na programu ARRS niti ene ure (čeprav sem član in moje članke z veseljem porabijo za poročilo), vse kar sem imel od tega je bila plačana mednarodna konferenca. Za razliko od nekaterih kolegov, ki so člani in se jim za teh 20% ni treba prijavljati in boriti za razne projekte. Zato ni mogoče nikoli pristati na to, da bi izvajalci raznoraznih projektov bili plačani samo 100%. Programi dejansko dajejo bianco menico vodji, da poljubno deli denar, namesto 5 x 20% kolegom članom… Beri dalje »
Po mojem mnenju zgornja razpravljalca sicer razpravljata o isti stvari, a govorita vsak s svojega vidika in se zato ne razumeta čisto. RX170 – v osnovi se popolnoma strinjam s teboj, da načeloma ni čisto nič narobe, če ima raziskovalec, ki je uspešen pri pridobivanju projektov (iz javnih virov ali iz gospodarstva, vendar bi opozoril, pridobivanje projektov na transparenten način po izbiranju kvalitete, ne pa na slovenski folklorni način, kjer določeni ljudje pač morajo dobiti raziskovalne projekte, spet drugi (velikokrat v bistvu isti) pa dobijo denar iz kao gospodarstva od ministrstev ali podjetij v državni lasti, ne na podlagi kvalitete… Beri dalje »
Torej treba razbremeniti normativ 5-7 ur. Kaj pa v slovenski projektni kuhinji nominalno pomeni 60% docentska/profesorska plača, pa si lahko vsak sam poračuna. Vseeno je treba specifičnosti sistema v celoti upoštevati preden se nekritično prenašajo koncepti od drugod.
Po drugi strani pa načelno vprašanje ali si nekdo, ki usposablja inženirje/zdravnike/učitelje (itd.) že s tem ne zasluži 100% plače. Raziskovalni rezultati, ki so osnova pedagoškega dela pa so itak osnova za habilitacijo.
S čim boš torej nekega raziskovalca, recimo z IJS, prepričal, naj se prijavi na profesorsko mesto na fakulteti? Plačo bo imel nekoliko nižjo in predavati bo moral 6 ur na teden, kar je kar veliko.
Še najboljša motivacija je mogoče ta, da bo imel ob bankrotu Slovenije, predvidenem za zimski semester 2013/14, bolj varno službo kot na programsko/projektno financiranem inštitutu.
Boljše vprašanje je, s čim prepričati tujega* raziskovalca? Kako domače pregnati, ironično, že vemo.
Je res beda že takšna, da 20% plače in ziherca pomenita odločilni vpliv na izbiro delovnega mesta (ne govorim o tekočem traku)?
Res diši po uravnilovki. Zakaj ne bi uvedli poletne plače kot ZDA?