Na zadnji seji Sveta za znanost in tehnologijo RS (5. 2. 2013) je dr. Jernej Zupanc na povabilo dr. Romana Jerale predstavil problematiko, s katero se srečujejo mladi znanstveniki v naši državi. Točka dnevnega reda je imela naslov Predlogi ukrepov za medgeneracijsko kontinuirano financiranje slovenske znanosti, žal pa je bila na vrsti kot zadnja, ko je kar nekaj pomembnih članov SZT sejo že zapustilo. Ker se spletne strani SZT iz neznanega razloga že dobro leto ne obnavljajo več z novimi gradivi, bom tule poskušal na kratko povzeti bistvo povedanega.
Zupanc je s navajanjem konkretnih podatkov zelo prepričljivo pokazal, da se je zadnja leta večinski del zmanjševanja sredstev za znanost prenesel na rame mladih strokovnjakov nekje med 25 in 35 let. Znano je, da dolgo časa sploh ni bilo razpisov za znanstvene projekte oziroma so bili ti po obsegu močno okrnjeni, po drugi strani pa se fiksno financiranje raziskovanja preko programskih skupin, v katere mladi zelo težko vstopajo, ni v tem času skorajda nič spremenilo. Jernej zato predlaga, da vsi skupaj še enkrat premislimo, ali je to pravično, pravilno in smiselno. Tudi to, da se večino javnih sredstev, ki gredo za raziskave, sploh ne deli več na kompetitivnih razpisih, ampak je fiksno vezanih na konkretne inštitucije in raziskovalce.
Med razpravo se je izoblikoval tudi konkreten predlog, da bi delež plače posameznega raziskovalca iz javnih sredstev vsaj v obdobju krize omejil na 100% in ne na 120%, kot je to sedaj. S tem preprostim ukrepom ne bi bil nihče pretirano oškodovan, takoj pa bi se odprlo vsaj 500 raziskovalnih delovnih mest, če se prav spomnim izračunov. Isti predlog smo na blogu predstavili že pred nekaj leti Kvarkadabra blog: Iz javnih sredstev največ 100% zaposlitve?, a se ni nič premaknilo v tej smeri. Mogoče je zdaj čas, da se o tej pobudi ponovno razmisli? Kaj menite?
> Naknadno dodajam povezavo na povzetek predstavitve.
Morda bi lahko Jernej Zupanc kje objavil prosojnie svojega predavanja?
Smiselen predlog. Ampak, ali so tudi konkretno razmislili, kako bi to izvedli? Kaj bi se zgodilo v sledečih situacijah: 1) Profesor, zaposlen 100% na fakulteti in 20% na inštitutu 2) Raziskovalec, zaposlen 100% na inštitutu in 20% na fakulteti. 3) Profesor, pedagoško "nadobremenjen" na 150%. 4) Profesor, zaposlen 50% pedagoško in 70% raziskovalno. V primeru 4) je stvar jasna. V primeru 3) se tudi že nekaj trudijo, čeprav je sindikat zelo proti. Bolj problematična sta primera 1) in 2). Ali bodo v primeru 2) potem tisti raziskovalci, ki zraven učijo, plačani na svojem inštitutu le še 80%, tako da bodo… Beri dalje »
Ja, se strinjam da se tako odpira nekaj resnih problemov. Ampak po drugi strani je veliko sposobnih raziskovalcev in raziskovalk danes dobesedno na cesti, kar tudi ni zanemarljiv problem.
Mogoče je sprejemljiv kompromis 110% zaposlitev v primerih 1 in 2?
Ne vem zakaj bi bil to tak velik problem. Zakaj ne bi mogel biti nekdo zaposlen 80% na fakulteti in 20% na inštitutu, in obratno, 80 % na inštitutu ter 20 % na fakulteti? Zakaj bi bil v neenakem položaju z ostalimi sodelavci, ki so 100 % na inštitutu ali fakulteti? Vsi bi imeli 100 % plačo, le da eni samo na inštitutu, eni pa del z inštituta in del s fakultete, saj tudi del dela opravijo pri drugem delodajalcu. Vsekakor sem sam zelo za takšen ukrep, zelo pa sem naklonjen tudi ideji zadnjega komentatorja o znižanju fiksnega dela plače.… Beri dalje »
"Ne vem zakaj bi bil to tak velik problem. Zakaj ne bi mogel biti nekdo zaposlen 80% na fakulteti in 20% na inštitutu, in obratno, 80 % na inštitutu ter 20 % na fakulteti? "
Zato ker plače na inštitutih in fakultetah niso enake (za enak položaj). Tisti, ki so sedaj 120% zaposleni (100% na fakulteti, 20% na inštitutu) imajo namreč enako plačo kot 100% na inštitutu…
Zanimivo, tega pa žal do sedaj nisem vedel. Prepričan sem bil, da je v plačnem sistemu za primerljivo delovno mesto plača enaka. Morda veš zakaj in na podlagi česa so plače na inštitutih višje?
Verjetno zato, ker te razvrstijo v visji razred?
Jernej me je prosil, če zbrišem povezavo na članek v Delu, ker je v njem nekaj hudih tiskarskih in vsebinskih napak.
Tule je povezava na povzetek predstavitve, ki jo je imel na SZT: Jernej Zupanc: Slovenska znanstvena politika
Beg pameti (zadnjo najdemo tudi pri neznanstvenikih), ki je v glavah mladih je po mojem največje tveganje za prihodnost Slovenije. Stanje je že ta trenutek precej problematično, bojim pa se, da nas čaka še precej bolj drastičen eksodus, ki ne bo opazen le kot "pospešitev dosedanjih trendov", ampak bolj kot točka preloma. Podobno kot se je to dogaja v vrsti držav južnega obroča Evrope, ki so v krizi. Tega enostavno ne bi smeli dopustiti, saj potem poti nazaj, pardon navzgor, več ni. 100% plače v znanosti brez dodatkov kot instrument, da se zagotovi dodatna sredstva za mlade znanstvenike? Morda, gotovo… Beri dalje »
Popravljen članek na Delo.si http://www.delo.si/druzba/znanost/zgreseno-programsko-financiranje.html
Grozljiv in katatrofalen predlog. Kdo bo še sploh hotel prijavljati projekte.
Lahko se pa seveda uredi kako drugače (npr. delovna uspešnost, itd.) in ni treba šteti ur (340) za dodatnih 20%. Sam imam trenutno 3 projekte (2 sta iz gospodarstva), moja plača ostane enaka (120%) ne glede na to dejstvo. Pustite ljudem, da delajo in naj bodo tusi usatrezno nagrajeni.
Čemu ne odidete v celoti v gospodarstvo in na trg? Tam se lahko nagradite po lastni volji.
Ali je vendarle prelepo v varni državni sinekuri, kjer lahko ob vseh velikih obveznostih, ki naj bi jih imeli za 100% zaposlitev, vodite še 3 projekte?
Tako je pač naneslo, kar je tudi rezultat nekih srečnih okoliščin. Nekateri ne vodijo/pridobijo nobenega, pa na račun delitve ur ravno tako prejemajo 120%. Za to imam dovolj en projekt ali pa se prilepim h komu drugemu, res sem idiot, da sem jih sam prijavil več.
Aja, pa da ne boste mislili, da spadam med izbrance ARRSja: moj izplen je pri CRP projektih natanko 1/6, na aplikativnih in postdoc pa 0.
Projekte bodo v vsakem primeru se naprej vlagali tisti, ki jih za teh 20 % ne briga in seveda mladi, ker drugje ne dobijo priloznosti. Resitev nikakor ni katastrofalna, je pa na zalost uravnilovska, saj bi se 20 % vzelo vsem, tako tistim, ki res veliko in dobro delajo (in si niso tega dela nagrmadili preko korupcije ali nepotizma) in bi si jih zasluzili, kot tistim, ki samo vlecejo extra 20 % (ne reci, da takih ni). Motivacijo za vlaganje projektov pa se lahko dobi na vec nacinov, ena moznost je, da je zaposlitev vecine placana samo 75 %, extra… Beri dalje »
Uravnilovka je ravno osnovni problem neučinkovitosti v javnem sektorju.
Rešitev iz Standforda je načeloma sicer v redu, vprašanje pa je če je povsem prenosljiva ob našem sistemu normiranja pedagoških ur.