Odlomki iz nadaljevanja dopisovanja Jerneja Barbiča, profesorja na University of Southern California, z Romanom Jeralo iz Kemijskega inštituta v okviru rubrike E-rgument revije Manager. (Glej tudi: Kvarkadabra blog: Začel se bo spopad globalnih razsežnosti za najboljše kadre)
Jaz bi za začetek predlagal, da se prosta profesorska in raziskovalna mesta v Sloveniji začne objavljati približno 1 leto v naprej, preko javno dostopnega razpisa na Internetu, na katerega se lahko prijavi kdorkoli na svetu. Če je to smiselno, se lahko da znanje slovenščine kot pogoj za prijavo. Lahko se doda tudi člen, da imajo načeloma prednost kandidati, ki so državljani Republike Slovenije. Tako ureditev ima Kanada, ki pri zaposlovanju univerzitetnih profesorjev povsem javno in odkrito preferira svoje državljane pred tujci. …
S Slovenijo pa v zadnjem času sodelujem čisto na nekem drugem področju. Zanimajo me namreč inovacije, intelektualna lastnina in startup podjetja. Na to temo sem letos 1 teden predaval našim dodiplomskim študentom na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani, na povabilo Prof. Janeza Prašnikarja. Tako da sem na ta način našel svoj stik s Slovenijo.
Pojem “Silicijeva dolina” je v Sloveniji pogosto razumljen dobesedno, kot da je potrebno direktno prekopirati ameriški model. Jasno je, da v Sloveniji to ni možno. Pravzaprav je potrebno govoriti o silicijevi dolini z malo začetnico. Torej gre za območje, kjer je koncentrirana visoka tehnologija, tako na univerzah kot v podjetjih. Take silicijeve doline že rastejo na Kitajskem, v Indiji in tudi v Evropi. Imeli bi jo lahko tudi v Sloveniji in sicer večinoma kar z domačim znanjem. (Vir: ''Silicijevo dolino bi lahko imeli tudi v Sloveniji'' – Finance.si
Mednarodni razpisi za eno leto naprej so dobra ideja, vendar bi po mojem mnenju takšni razpisi, kjer bi preferirali slovenske študente le ohranjali sedanje stanje. Meni bi se zdelo koristneje, če bi poskušali omejiti academic inbreeding s tem, da se zaposlovanje novih kadrov, ki jih je vzgojila sama institucija, omeji (recimo) na 50%. Sloveniji bi koristilo že več mešanja ljudi, ki so doštudirali na različnih slovenskih univerzah, kaj šele omembe vreden pritok ljudi iz tujine.
Sicer pa ne rabimo nujno privabiti najboljših Kitajcev in Indijcev, lahko bi več naredili za privabljanje najboljših kadrov iz regije, kjer vsaj imamo nekaj renomeja…
Zadnji dve pismi sta objavljeni tukaj:
http://www.finance.si/8329737/Bistveno-je-da-odklenemo-in-sprostimo-naše-potenciale
http://www.finance.si/8329820/Če-bi-prisluhnili-znanstvenikom-bi-nam-v-Sloveniji-bilo-bolje
Zanimiv je zaključek Jernejevega pisma:" Konca sveta ni bilo, kar smo znanstveniki tudi v naprej pravilno napovedali. Marsikaj v naši državi bi bilo boljše, če bi več prisluhnili znanstvenikom."
Jernej namreč piše o "naši" državi kljub temu, da je že več kot 10 let v ZDA…
Še en pomenljiv odlomek iz Jernejevega zadnjega pisma: "Letos sem imel priliko s Slovenijo sodelovati kot gostujoči profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Lahko rečem, da imamo v Sloveniji odličen, zelo nadarjen kader, saj so slovenski študenti v marsičem boljši od mojih ameriških v ZDA. So bolj razgledani, za svojo starost bolj zreli in enako ambiciozni kot njihovi ameriški kolegi. Težava nastane po diplomi, ker nimajo dovolj možnosti, da se v Sloveniji uveljavijo, da svojo pozitivno energijo usmerijo v dobre ideje in podjetja. Opažam, da bi bilo koristno vzpostaviti večjo povezanost med študenti ekonomije in naravoslovja. Ti dve skupini… Beri dalje »