Številke

Pod naslovom Mešetarjenje z visokim šolstvom danes v Delu novinarka Tina Kristan poda tudi nekaj številk o minulih rezih in proračunu za l. 2013

Sredstva, namenjena ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, bi se po predlaganem proračunu 2013 v primerjavi z letošnjim rebalansom zvišala za slaba dva odstotka, vsote, namenjene le visokem šolstvu, pa bi bile višje za 17 odstotkov oziroma 45 milijonov evrov. Podatkov, koliko bo dobil posamezen javni visokošolski zavod, še ni, je pa minister Žiga Turk ali na tiskovni konferenci ali v državnem zboru že navrgel nekaj številk: na univerzah bo glede na letos potreben 8-odstotni rez, prav tako pri znanstvenih zavodih. Glede na oceno realizacije 2012 pa bodo skupna sredstva za izobraževanje in šport prihodnje leto nižja za okoli 6 odstotkov. 

Torej po eni strani naj bi se sredstva za visoko šolstvo zvišala, za (javne) univerze pa rezala? Glede na to, da večina denarja gre za javno šolstvo je zgornjim številkam kar težko verjeti. Kaj se torej dogaja? Bo v prihodnje na UL, UM, UP bolje ali slabše?

Ne gre spregledati, da se bodo sredstva v letošnjih zadnjih sedmih mesecih (varčevalni zakon je začel veljati z junijem) glede na lansko realizacijo za ministrstvo zmanjšala za 19 odstotkov, prav toliko za visoko šolstvo, za znanstvenoraziskovalno dejavnost pa za 36 odstotkov. Medtem ko so se sredstva za kabinet predsednika vlade skrčila za 12 odstotkov, za generalni sekretariat vlade pa le za devet, je na javni obravnavi novele zakona o visokem šolstvu opozoril Peter Glavič, profesor na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo: »To boli. Breme ni enakomerno porazdeljeno.« Ostre besede predstavnikov javnega šolstva prav tako letijo na predloga proračunov za prihodnji dve leti, češ da pomenita »korak nazaj« in »uničenje javnega visokega šolstva«. 

36 odstotkov?! Saj, če razumem pravilno, je primerjava le za dobrega pol leta. Ampak, če je številka pravilna je to čista katastrofa. Če je 36% res prava številka me naravnost čudi, kako to da še ni prišlo do množičnega odpuščanja. Ali pa val odpuščanj čaka za vogalom? Če lahko ekstrapoliram na slovenska tla to kar se je dogajalo pri zmanševanjih sredstev v Fermilabu in BNL v preteklosti, potem imajo vodje znanstvenih laboratorijev dve možnosti. Ali presodijo, da so rezi kratkoročni in jih je le potrebno prevetriti – v tem primeru je v ZDA trpela znanost, da se je lahko obdržalo strokovnjake (primer je trkalnik RHIC, kjer so za več mesecev suspendirali delovanje trkalnika dokler ni priskočil na pomoč milijarder Simons in plačal $13 milijonov za elektriko). Druga možnost je takojšnje odpuščanje delavcev, čemur smo bili priča v Fermilabu.

-