Konkurenčna prepoved na univerzi?

Univerza na Primorskem (UP) mi lahko prepove, da izvajam predavanja in raziskovalno delo na Univerzi v Amsterdamu. Vsaj tako je razumeti iz konkurenčne prepovedi, ki jo je 18.5.2011 sprejel senat UP. Prepove mi (in ostalim zaposlenim na UP) lahko tudi izvajanje vseh ostalih izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dejavnosti, ki se že izvajajo na UP, se pravi večino dejavnosti, ki jih profesionalno izvajam na Univerzi v Amsterdamu ter v strokovnih organih v katerih sodelujem v Sloveniji, kot sta državna Odbor za Znanost in svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Na Univerzi v Amsterdamu (UvA), kjer sem tričetrtinsko zaposlen, takšne prepovedi nimam. Še več, na UvA moje sodelovanje (raziskovalno in pedagoško) z drugimi univerzami podpirajo, ker v tem vidijo promocijo njihovega dela. Pri mojem sodelovanju z Univerzo na Primorskem me na UvA nikoli niso ovirali, čeprav zaradi visokih pedagoških obremenitev na slovenskih univerzah moje raziskovalno delo ni tako produktivno kot bi bilo, če bi ves čas delal za UvA. Zanima me mnenje bralcev o smiselnosti takšnih prepovedi na slovenskih univerzah. Kratki pravilnik, ki ga je sprejel senat UP, lahko najdete tukaj. Spodaj je moje mnenje o njem in zelo vesel bom vsake pripombe na svoje razmišljanje. V prepovedi vidim dva problema, prvega konceptualnega in drugega vsebinskega. 1.
Sporen se mi zdi sam koncept omejevanja zaposlenih pri širjenju in uporabi svojega javno financiranega znanja na drugih javnih (in privatnih) inštitucijah v času, ki ni pokrito z zaposlitvijo na UP. Sporno se mi zdi, da si UP jemlje pravico, da presoja o naših zaposlitvah in dejavnostih v času, ko nas ne plačuje. Sporno se mi zdi, da svet UP ni podal nobenega pojasnila zakaj je za vse zaposlene potrebno uvesti nekakšno splošno prepoved. Razumel bi, če bi senat razložil problematiko, ki se s prepovedjo rešuje. Mislim tudi, da bi kakršnokoli že problematiko lahko rešili s specifičnimi navodili, ne pa z ”one-size-fits-all” splošno prepovedjo za vse zaposlene in vse dejavnosti (razen izjem) izven delavnega časa. Sporno se mi zdi, da takšna prepoved lahko velja brez ponovnega podpisa pogodbe o zaposlitvi. Univerza v Amsterdamu se seveda ne more strinjati s tem, da si druga inštitucija jemlje pravico presojati o mojih dejavnostih na UvA. Na isti način bi lahko senat UP jutri sprejel še konkurenčno klavzulo in mi brez mojega soglasja prepovedal, da sem na UvA ali neki drugi univerzi zaposlen še nekaj let po prekinitvi pogodbe z UP. Se motim, da je to sporno? 2.
Konkurenčna prepoved je spisana splošno in relativno nejasno. Pojem ”konkurence” ni podrobno določen, uporabljajo se nedoločene fraze, kot na primer ”formalna izobrazba”, ”sodelovanje pri recenzijah”, ”splošno, očitno ali razumno … uresničevanje temeljne ustavne pravice do akademske svobode” (je akademska svoboda opredeljena v Ustavi RS?). Sam zato težko ocenim pri katerih svojih dejavnostih kršim prepoved, pravilnik pa ne določa organa, ki bi o tem obveščal. Prepovedano je vse kar ni izrecno dovoljeno, kar vidim kot oviro za razvoj (in torej poslanstvo UP), če ne drugače zato, ker je nemogoče predvideti vse oblike raziskovalnega dela v prihodnosti. Menim, da bi moralo biti dovoljeno vse, razen natančno opredeljenih specifičnih aktivnosti, ki utemeljeno škodijo poslanstvu UP. UP si pridržuje pravico, da prepove dejavnost v času, ko nas ne plačuje, in sicer tudi tistim, ki smo samo delno zaposleni. Pri tem pravilnik ne omenja nadomestil za izgubljene dohodke, zavarovalne in pokojninske stroške, itd, ki bi jih zaradi prepovedi utrpeli. UP si pridržuje pravico, da uveljavlja prepoved dejavnosti, četudi ta ”ne ovira študijskega procesa UP oziroma drugega dela, ki ga zaposlena oseba opravlja na UP”. Z vidika svobode govora je sporno, da pravilnik pogojuje podajanje vsakega (osebnega?) mnenja v javnosti z navedbo zaposlitve na UP. Ker je vse razen nejasno opisanih dejavnosti morda prepovedano, imam, če želim nadaljevati delo na UP, dve možnosti. Prva je, da za vsako opravilo, za katerega sumim, da ne sodi v zelo omejen seznam dovoljenih aktivnosti, zaprošam univerzo za soglasje. Teh aktivnosti je potencialno veliko, od projektov v tujini do strokovnega dela doma. Žal je senat univerze pozabil objaviti obrazec, na katerem moram po pravilniku vložiti vsako prošnjo za soglasje. Druga možnost je, da pravilnika ne upoštevam. Ob pogovoru s sodelavci sem imel občutek, da so vsi izbrali drugo možnost. To ni prav: kršitev pravilnika, vede ali nevede, je lahko razlog za prekinitev pogodbe s strani senata UP. Je pa učinkovito: če bi vsi, tako kot jaz, porabili cel dan za pogovore in analizo pravilnika, bi UP izgubila skoraj 500 delovnih dni.

-