Iz komentarja “Smo se zato borili” Jureta Aleksejeva v Delu:
Postali smo namreč pravi družboslovni raj in mladino danes na veliko spodbujamo, da se zgleduje po Slavoju Žižku, ne pa po kakem Hermanu Potočniku ali vsaj Ivu Boscarolu in Igorju Akrapoviču.Predanim žižkoljubom že gredo lasje pokonci, toda dejstvo je, da je Potočnikov intelekt pravilno napovedal razvoj celotne vesoljske tehnike za 80 let vnaprej (med drugim je opisal tudi vesoljski teleskop in pristajalni manever space shuttla) in vplival na ameriški in sovjetski vesoljski program, medtem ko sta Boscarol in Akrapovič (poleg Žižka in Avsenikov) verjetno med najpomembnejšimi slovenskimi »izvoznimi artikli«, vendar sta v nasprotju z Žižkom in Avseniki ustvarila kar nekaj denarja in delovnih mest.
Razprava o tem, kakšna je struktura vpisnih mest na univerzah glede na področja (družboslovja, naravoslovja, tehnike …), je lahko koristna. Razprava o tem, katera znanost bo deležna večjega ali manjšega deleža financiranja raziskav je (žal) neizogibna. Razprava o tem, katera znanost je bolj vredna, da njen vrhunski predstavnik predstavlja zgled, pa je preprosto neumna.
Vrhunski inženir in tehnični znanstvenik (Potočnik) je dostojen zgled, vrhunski filozof (Žižek) pa malo manj? Zdi se mi, da Aleksejev celotno družbo vidi kot šport: svetovni prvak v sprint kegljanju je deležen manj pozornosti (in sorazmerno denarja) kot štiriinsedemdeseti svetovni tenisač, in to se nikomur ne zdi posebej čudno.
Seveda je v tej perspektivi podjetništvo gotovo najbolj privlačen in uspešen šport. Ampak ali si res želimo družbo, kot jo vidi Aleksejev, v kateri bodo svetovno odlični filozofi, paleontologi, teoretični fiziki, pesniki … le drugorazredni zgledi uspešnosti. Nekoliko za podjetniki, ki sicer v svetovnem merilu niso ravno na Forbesovi lestvici, tekmujejo pa v športu, ki je taprav.
To je preživet in zastarel način razmišljanja zdaj, ko najbolj inovativni trendi v znanosti brišejo meje med “družboslovnimi” in “naravoslovnimi” znanostmi, in ko najbolj inovativni podjetniki, ne postavljajo sebe nad “nekoristne znanstvenike” kot so npr. filozofi, ampak nasprotno razmišljajo o podjetništvu kot o dejavnosti, ki ustvarja še več, kot samo denar.
-
Se zelo strinjam in menim naprotno, Platonova ideja o modrecih kot voditeljih bi si zaslužila več pozornosti, Strinjam pa se z avtorjem članka, da se preveč zgleduje po Žižku, po mojem mnenju so še drugi veliki umi, ki bi jim bilo treba nameniti več pozornosti in posluha. Jz navijam za Močnika.(se opravičujem za športno metaforo, ker se strinjam s tem da je tekmovanje kontraproduktivno in neumno)
Predpostavka, da se kdorkoli zgleduje po Žižku je zmotna sto na uro. Kdo se zgleduje po Žižku? Avtor članka še ni niti izkusil pravega poslušanja profesorja, tako da ne ve, da ljudje Žižka zgolj poslušamo kot profesorja. Naj, no, citiram bistveni del, čeprav bo zvenelo nekoliko butasto (liberalec poreče, da itak ni važno): "Jure Aleksejev: Rojen leta 1992 v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Leta 2009 je prejel nagrado Global Millenium Prize, uspešen pa je bil tudi na študentskem natečaju časopisa Le Monde Diplomatique v slovenščini, kar ga je spodbudilo k nadaljnjemu pisanju. Maja letos je izdal… Beri dalje »
@Luka: "To je preživet in zastarel način razmišljanja …" Popolnoma se strinjam. In temu je potrebno narediti konec. Mislim da je ravno to točka na kateri se pokaže določena neučinkovitost izobraževalnega sistema (šolskega sistema), pravzaprav lahko rečem tudi ostalih sistemov, – "Kaj učimo nove generacije?". Ob tem se mi zastavi naslednje vprašanje: "Kako je možno, da v času v katerem bivamo, v svetu katerega, konec koncev, "ustvarjamo" in je tehnološko razvit na dokaj visokem nivoju, ob vsem tem znanju, ki ga posedujemo, ohranjamo družbo (kulturo) v primežu, kot je Luka lepo formuliral, preživelih in zastarelih, modelov, konceptov, resničnosti, imenujmo to… Beri dalje »
Nekaj je na tem, kar pravi Aleksejev. Vse pa ni res. Recimo, pri nas imamo diktat kulturnic, ki sploh niso kulturne. Recimo Slovenceljka Makarovičeva, nekulturna Širca itd.
Fiziki pa tudi že 80 let niso sposobni najti teorijo kvantne gravitacije. Nekaj je gnilega v sistemu, da to ne uspe…
Pa bi to imelo praktične koristi. Recimo, ljudje ne bi več slepo verjeli v božanske sile….
@Anonimni: "Fiziki pa tudi že 80 let niso sposobni najti teorijo kvantne gravitacije. Nekaj je gnilega v sistemu, da to ne uspe…"
Kaj je gnilega v sistemu, pa da imajo fiziki take "težave"?
Da ljudje ne bi slepo verjeli v božanske sile ni potrebno vedenje glede kvantne gravitacije, se da prebrati tudi kaj drugega pa bi to (lahko) imelo isti učinek. Problemi so drugje.
problemi