Zadnjih nekaj tednov so me presenečale novice iz Italije o tem, kako se poleg finančne krize obeta italijanskim raziskovalnim institucijam in univerzam še katastrofa posebne vrste. Naslednje naj bi bil začrtani plan Berlusconija za italijansko akademsko življenje v prihodnjih letih (pobrano od tukaj)
- 467 milijonov evrov veliko znižanje proračuna za univerze (6% relativno znižanje)
- zakon ševilka 133/08 predvideva 20% znižanje v ponovnem zaposlovanju na univerzah (na pet upokojitev le eno novo mesto) v letih 2009-2013 skladno z znižanjem financiranja v velikosti 64 milijonov evrov v letu 2009 pa vse do 455 milijonov evrov leta 2013. Za raziskovalne institucije bo znižanje že leta 2009 kar 20 procentno.
- znižanje zaposlenih na univerzah in na raziskovalnih inštitutih za več kot 10%
- omejitev nestalnih zaposlitev na skupno največ tri leta (glede na to, da so mladi tako kot pri nas večinoma na enoletnih pogodbah to pomeni, da bodo po treh letih leteli na cesto)
- poleg tega načrtuje Berlusconijeva vlada tudi odpuščanje več kot 132 tisoč učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Slednje je pripeljalo tudi do velikih demonstracij včeraj v Rimu.
Od italijanskih kolegov sem sicer že večkrat poslušal, kako slaba je situacija za raziskovalce v Italiji, a tovrstnih kataklizmičnih potez se, Berlusconijevi antiintelektualni drži navkljub, ni nadejal nihče. V Sloveniji smo nasprotno priča ravno nasprotni sliki. Tukaj je seznam Pahorjevega načrta, ki zadeva znanost in tehnologijo (pobrano iz včerajšnjega Dela)
- zagotovilo, da bo visokošolski izobraževalni sistem prilagojen svetovnim standardom
- sprostitev trga dela na področju raziskav in razvoja
- delež prebivalstva z več kot srednjo izobrazbo naj bi se v petih do osmih letih približal 30 odstotkom
- brez šolnin v rednem študiju na visokošolski stopnji
- povečanje vlaganj v raziskave in razvoj za od 0,1 do 0,3 odstotne točke BDP na leto
- sprejetje novega zakona o univerzi in sprememba zakona o visokem šolstvu
Glede na to, da smo še v skoraj volilnem obdobju, lahko le upam, da tista o povečevanju BPD za raziskave ni bosa. Povečanje za raziskave za 1.2 % BDP (to je skoraj podvojitev današnjega stanja) v naslednjih štirih letih bi bilo naravnost fantastično! Dvignilo bi nas na nivo ZDA in Japonske in nas postavilo med vodilne Evropske države. Upajmo, da bo temu res tako. V tem primeru lahko tudi slovenski raziskovalci obljubimo prodor v vrh znanosti.
Zal ni vse samo v denarju. Dokler se pri nas ne bo začel deliti denar za raziskovalne projekte tako kot v tujini glede na ZNANSTVENE dosežke, ne pa po političnih linijah, nikakršno povečanje denarja ne bo pripomoglo k boljši znanosti, ampak se ga bo samo še več zmetalo skozi okno za nepotrebne in neutemeljene raziskave, ki z resno znanostjo nimajo prav dosti veze. To je zal slovenska realnost in problem, po mojem mnenju večji kot količina denarja, ki se ga da za znanost.
Ja, se kar strinjam s teboj. A mislim, da je tudi denarja premalo, oz. se ne namenja za pravilne stvari. Glede na moje izkusnje imamo odlicne pogoje za delo v smislu prostorov (no vsaj na IJS), zmanjkuje pa recimo denarja pri potovanjih in podobnem (pa ne mislim samo potovanj v tujino, ampak tudi namenski denar za povabiti ljudi v Slovenijo). Zelo pogresam tudi da ni donacij bogatejsih posameznikov za recimo kaksne serije predavanj eminentnih znanstvenikov, ki bi jih lahko povabili sem ne zato, ker jih osebno poznamo, ampak ker bi jih preprosto placali (to je obicajna praksa na elitnih pa… Beri dalje »
Se strinjam, da je tudi premalo denarja, samo menim, da bi morali najprej urediti razdeljevanje denarja, potem pa povecati sredstva, ker bo v nasprotnem še več javnega denarja izpuhtelo v nič. To da ni donacij in vlaganja v industrijo, je problem po moje iz dveh razlogov, eden je ta, da ni prave davčne stimulacije (v ZDA ti gre večina donacij v znaost v davčno olajšavo), druga pa, da nimamo tradicije pri donacijah, pa ne samo za znanost, saj tudi v dobrodelne namene naši nuoveau riche (z redkimi izjemami) dajejo zelo malo ali praktično nič. Se strinjam, da nikjer stvari niso… Beri dalje »
Zanimivo. Si lahko bolj konkreten(a) glede tega kdo je dobil NIH projekt a ne slovenskega in na katerem razpisu? Ce imas v mislih razpis za projekte iz lanskega leta (2007) je bilo na njem nekaj res zabavnih/nenavadnih odlocitev, ki sem jih cutil tudi na svoji kozi. Najbolj presenetljivo je bilo, da je recimo Kristjan Haule za skoraj isti projekt dobil prestizno amerisko Sloan Fellowship, medtem ko na ARRS ni prisel niti v drugi krog. Nekaj vec o tem je pisal pred kratkim tudi Matej Accetto v svoji kolumni.
Zivijo,
v mislih sem imel letosnje razpise oziroma ocenjevanja programskih skupin, infrastrukturnih programov in CRP projektov, bolj konkreten pa na tem mestu raje ne bi bil (vsaj zaenkrat). Dodal bi samo to, da je bilo letosnje ocenjevanje programskih skupin po mojem mnenju ena velika farsa – skupaj das sedeti pet vodij projektov in potem ocenjujejo en drugega – le kdo pa pri takem ocenjevanju dal slabo oceno, saj bo vsak pazil, da se ne bo zameril svojemu kolegu (pogosto) celo prijatelju), ki bo cez pet minut ocenjeval njegov program.