Vesolje spreminjajo gigantske eksplozije, ki zmorejo v trenutku ustvariti prav vse težke elemente, ki jih najdemo na planetih Osončja. Svetlobo take eksplozije je bilo videti v juliju leta 1054 kot novo zvezdo, ki jo je po siju prekašala le polna Luna. Govora bo o pulzarju, katerega snov se je zdruznila v deset kilometrsko atomsko jedro in o ovojnici, ki ji je jedro podelilo dovolj energije, da se je lahko razletela svetlobna leta narazen. Kako majhna, komaj deset kilometrska zvezdica poganja ogromno a redko ovojnico da še vedno sveti kot stotisoč Sonc?
(*Oddelek za fiziko, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.)
KLUB ŠKUC, sreda 23.4.2003 ob 20:30.
-
