Koliko ur učijo univerzitetni profesorji (po svetu)?

    V današnjem Dnevniku je obljavljen članek z naslovom “Pobegnili nam bodo najboljši profesorji”. Članek se navezuje na novelo zakona o visokem šolstvu (glej tudi Aljažev zapis na tem blogu). Med drugim novela spreminja tudi

    …63. člen zakona o visokem šolstvu, v katerem so natančno določene neposredne pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev. »To je najbrž tisti zloglasni člen, ki ga je imel v mislih predsednik vlade Janez Janša, ko je očital visokošolskim učiteljem, da premalo delajo,« domneva dr. Marinčič. Ta člen so spremenili tako, da so v predlog zakona zapisali, da imajo učitelji na univerzi naštete tedenske obveznosti le še »praviloma«, kar pomeni, da se lahko neomejeno povečujejo. Neposredna tedenska pedagoška obveznost univerzitetnih profesorjev je doslej znašala od 6 do 8 ur, neposredna pedagoška obveznost asistentov od 10 do 12 ur itd. A to ni vse delo, ki ga opravijo profesorji, poudarja Marinčič, saj preostali čas do polnega 40-urnega delovnika učiteljev na univerzi obsega raziskovalno delo in žal vedno več administrativnega dela.

    Zanimivo vprašanje je, koliko sploh učijo univerzitetni profesorji po svetu. Iz osebne izkušnje vem, da je na raziskovalnih univerzah v ZDA, vsaj v  “trdnih” znanostih pedagoška obveznost precej manjša kot na Univerzi v Ljubljani (in predvidevam da s tem tudi na ostalih univerzah v Sloveniji). Tipična obveznost je en predmet na semester, kar znese okoli 4 kontaktne ure (štete kot v Sloveniji, 45 min) tedensko. Na velikih raziskovalnih univerzah (MIT, Harvard,…) je lahko obveznost za posameznike še nižja.

    A očitno je raznolikost tako med različnimi univerzami (raziskovalne, le dodiplomske, ali višješolske / torej “research, teaching in community colleges”) kot tudi med različnimi disciplinami velika. Prav tako med različnimi državami. Več kot 50 primerov je mogoče najti v odgovorih na zapis na blogu Crooked Timber. Iz odgovorov je mogoče razbrati, da je večinoma na humanističnih študijih pedagoška obveznost višja, kot na naravoslovnih (je morda tudi v Sloveniji tako? Je obveznost na FDV bližje 8ur, na naravoslovnih pa bližje 6ur? In predno me kdo obtoži, da netim razkol – ne trdim, da je to pravilno, le zanima me. Povsem anekdotično sicer dvomim, saj mi je pred nekaj leti starejši kolega na FMF omenil, da si celo ne upa preveč na glas razglašati svojim kolegom v tujini kolikšna je njegova pedagoška obrementiev, saj mu ne bi verjeli, da še lahko smiselno prispeva k skupnim raziskovalnim projektom).

    Še povezava na stran, ki pojasni, kaj profesorji še počnejo, poleg tega, da poučujejo.

    15 KOMENTARJI

    1. Primeri, ki jih poznam so okrog 7-9ur. Pri asistentih pa poznam več primerov blizu in celo čez 20ur. Maksimalna nadobremenitev je kar standard.

    2. Ker ne poznam dobro področja bi imel vprašanje in predlog.

      Vprašal bi, ali je možno – verjetno tega ne bi storil noben profesor, pa vendar – torej ali je vsaj teoretično možno, da "redni profesor" ne bi izvajal ali sodeloval pri nobeni raziskavi/projektu in bi bila njegova obveznost/obrementitev zgolj 6-8 ur predagoškega dela. Sprašujem ali sistem to sploh dovoljuje.

      Predlog pa je, da dodiplomskim študentom predavajo izključno pedagogi nižje stopnje od stopnje redni/izredni profesor in pa docent. Tu je potrebno biti malo človeški, ker resnično ne vidim nobenga smisla v tem, da recimo redni profesor ali docent fizike mlade študente uči npr. v=s/t.

      Dragan Stojanović

      • "Ali je vsaj teoretično možno, da "redni profesor" ne bi izvajal ali sodeloval pri nobeni raziskavi/projektu in bi bila njegova obveznost/obrementitev zgolj 6-8 ur predagoškega dela?"

        Da možno je, da redni profesor predava samo 6-8 ur in ne dela nic drugega. Z malo dela na sicrisu lahko najdes profesorje, ki v zadnjih par letih niso objavili niti enega izvirnega znanstvenega članka. Tudi takšni asistenti in docenti se najdejo.

        Iz tega, da takšni profesorji obstajajo sicer ni možno vleči implikacij na populacijo profesorjev.

      • Zgornje sem dejansko spraševal, ker sam ne vidim nobenega problema v tem, seveda govorim za redne profesorje. No, pa saj to niti ni tako nelogično. Da je, nekdo prišel do naziva redni profesor je moral v svoji karieri izpisati vsaj en članek, skratka nekaj je moral narediti, ni bilo možno, da je zgolj prijatelj tega in tega politika. Torej dovolj je en članek, sploh če je naslov le tega "Zur Elektrodynamik bewegter
        Korper".

        Torej sam se ne sprašujem koliko nekdo dela, to mi je dejansko irelevantno, sprašujem se, kaj "delo" (v kontekstu univerze) sploh je? (tu ne sprašujem kaj kdo dela, gre za definicijo označevalca/pojma "delo") Ali lahko in smemo "različna dela" med seboj primerjati. Torej, kar se tiče znanosti oziroma znanstvenikov je potrebno pojem "delo" šele definirati in potem na osnovi tega podajati sodbe ali nekdo dela ali ne.

        Dragan Stojanović

      • Kar se tiče predloga: na najboljših univerzah imajo tudi osnovne kurze najboljši profesorji – če recimo za primer vzamemo CALTECH, v 2011/12 predava osnovni kurz fizike (Ph 1 abc. Classical Mechanics and Electromagnetism) tudi nobelovec Politzer.

      • To je res, vendar pa je svoje Feynman lectures on Physics odpredaval le enkrat. Knjigo pa so spisali drugi…

      • Verjetno sem s pojmom "izključno" pretiraval oziroma po nepotrebnem nekaj omejeval. Raje bom rekel, da mora obstajati možnost, da redni profesor "odkloni" predavanja dodiplomskim študentom, kar se mene tiče tudi ostalim, v primeru, da se hoče osredotočiti zgolj na raziskave.

        Nisem preverjal, vendar zna biti, da je dosti znanstvenikov, sredi njihovih najboljših raziskovalnih let, predavalo tudi dodiplomcem. Že ti si omenil dva.

        Sam vidim problem v tem, da je, če se ne motim, pri nas to obvezno. In da se to potem problematizira, da se podajajo neke kvantitativne sodbe glede potrebne obremenitve profesorjev, da se obravnava profesorje kot neke lenuhe, ki nič ne delajo … Ne vem, ali je takšno početje razumno početje.

        Dragan Stojanović

      • Ce se ne motim je na UL ravno obratno, da se namrec v pedagosko obremenitev steje le predavanje dodiplomcem, podiplomski del pa ne…

      • Ja, Feynman je "le enkrat" postavil kot pogoj, da se sploh loti tega, ampak obstaja še cel kup primerov eminentnih profesorjev, ki predavajo brucem (in k temu jih nihče ne sili oz. na najboljših univerzah se jim zdi celo koristno, da imajo tudi osnovne kurze izkušeni profesorji).

        Konec koncev pa, če želi kdo samo raziskovati, lahko to počne na kakšnem inšitutu (najbolj znan primer je Princetonov "Institute for Advanced Study", ki je bil zasnovan ravno v tem smislu).

    3. V Nemčiji je obremenitev profesorjev na univerzah praviloma 4-5 ur na teden (včasih del te obveznosti odpravijo tudi s seminarji, pri katerih potem asistent opravi večino dela). Na visokih strokovnih šolah je obveznost približno dvojna.

      Je pa problem pedagoške obremenitve (tudi za moj okus je v Sloveniji previsoka) kompleksnejši. Dolga leta so se predmeti preveč drobili, da se je zgeneriralo čimveč ur, ki so fakultetam zagotavljale delovna mesta. Marsikateri profesor tudi sam trdi, da je sposoben predavati bistveno več – dokler za to dobi izplačane "nadobremenitve", ali pa del teh ur opravi na raznih zasebnih visokošolskih zavodih. Pa itak ne smemo pozabiti, da pri nas uradno večina uradno dela 48 ur na teden in ne 40 (120% zaposlitev). Kar je verjetno v mednarodnem merilu precejšna redkost.

    4. Poleg tega imajo navadno ljudje, ki niso vec dejavni raziskovalno praviloma vecjo pedagosko obremenitev (tipicno dvojno). To sprosti ostale, ki so dejavni raziskovalno in tako tudi skrbijo za podiplomske studente.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.