Oznaka: zgodovina

Genetska analiza ostankov otrok iz Chichén Itzá razkriva ritualna žrtvovanja Majev, genetsko kontinuiteto in prilagoditve na bolezni po kolonizaciji, predvsem spremembe HLA genov.

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Ljubljanska profesorica, ki je novo odkrito vrsto gliv poimenovala po svojem mestu.

Matematični pojem infinitezimalne količine, ki označuje vmesno stanje med nič in nekaj, je v začetku novega veka med učenjaki povzročil razburjenje.

Stritarjev predgovor k prvi posthumni izdaji Prešernovih poezij.

V Ljubljani rojeni učenjak, ki je postal eden vodilnih znanstvenikov na kitajskem dvoru.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Večja pojavnost avtoimunskih bolezni pri današnjem evropskem prebivalstvu je verjetno posledica genetske odpornosti na okužbo z bakterijo Yersinia pestis.

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.

Zavedati se moramo, da le hiter prenos informacij sam po sebi ni dovolj, da se začnejo ideje tudi nadgrajevati in pretvarjati v zaupanja vredno znanje ter v uporabne izdelke in storitve.

Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julij 1853, pred skoraj 170 leti.

Kaj nam sploh še ostane, če jamstvo zaupanja v znanstveno vednost ne morejo biti ne trditve posameznih znanstvenikov, ne priseganje na znanstveno metodo in ne kriterij objave v znanstveni reviji?

Podobno kot se mora večina ljudi kdaj v življenju spopasti z resno krizo, se je prisiljena s hudimi težavami spopasti tudi marsikatera država. Vendar vsi pristopi k reševanju kriz niso enako učinkoviti.

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Traktat z naslovom Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije Sonca, ki je na voljo v slovenskem prevodu, je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.

Učenjaki se že stoletja trudijo razumeti pravo naravo Betlehemske zvezde. Je nebo pred dva tisoč leti okrasil svetel komet ali je šlo samo za igro planetov? Morda je nekje v Rimski cesti eksplodirala zvezda? Dokazov in podrobnih namigov o tem božičnem simbolu je v zgodovinskih zapisih malo.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.