Oznaka: zgodovina

Razsvetljenski naravoslovec, ki je s pionirskim raziskovanjem kranjske narave in uveljavitvijo Linnéjevega sistema postavil temelje moderne znanosti na Slovenskem.

Jugoslavija je v času hladne vojne v tajnosti razvijala ambiciozen jedrski program z vojaškimi cilji, a ga je v poznih šestdesetih letih opustila.

Slovenski kemiki v Dachauu in na dachauskih procesih.

Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost.

Skrivnostni razsvetljenski zdravnik in raziskovalec, ki je preučil Kranjsko bolj temeljito kot kdorkoli pred njim, a ostal tujec v očeh ljudstva.

Vpliv emigrantov iz nekdanjega Ruskega imperija, ki so zaradi boljševistične revolucije pribežali v Slovenijo, na zgodnji razvoj Univerze v Ljubljani.

Nobelovec iz Ljubljane, ki je videl veliko v malem.

Človek osupljivih nasprotij, ki je med topniškim ognjem ustvarjal matematične zaklade.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.

Slovenski inženir, ki je postavil temelje raziskovanju vesolja.

Vizionarski baron, ki je Afriko brezžično povezal z Evropo

Genetska analiza ostankov otrok iz Chichén Itzá razkriva ritualna žrtvovanja Majev, genetsko kontinuiteto in prilagoditve na bolezni po kolonizaciji, predvsem spremembe HLA genov.

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Ljubljanska profesorica, ki je novo odkrito vrsto gliv poimenovala po svojem mestu.

Matematični pojem infinitezimalne količine, ki označuje vmesno stanje med nič in nekaj, je v začetku novega veka med učenjaki povzročil razburjenje.

Stritarjev predgovor k prvi posthumni izdaji Prešernovih poezij.

V Ljubljani rojeni učenjak, ki je postal eden vodilnih znanstvenikov na kitajskem dvoru.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Večja pojavnost avtoimunskih bolezni pri današnjem evropskem prebivalstvu je verjetno posledica genetske odpornosti na okužbo z bakterijo Yersinia pestis.