Domov OZNAKE Zgodovina

Oznaka: zgodovina

Žiga Zois (1747–1819)

Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost.

Balthasar Hacquet (1739–1815)

Skrivnostni razsvetljenski zdravnik in raziskovalec, ki je preučil Kranjsko bolj temeljito kot kdorkoli pred njim, a ostal tujec v očeh ljudstva.

Profesorji iz Rusije v Ljubljani (1920–1945)

Vpliv emigrantov iz nekdanjega Ruskega imperija, ki so zaradi boljševistične revolucije pribežali v Slovenijo, na zgodnji razvoj Univerze v Ljubljani.

Friderik Pregl (1869-1930)

Nobelovec iz Ljubljane, ki je videl veliko v malem.

Jurij Vega (1754-1802)

Človek osupljivih nasprotij, ki je med topniškim ognjem ustvarjal matematične zaklade.

Gabriel Gruber (1740–1805)

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.

Herman Potočnik Noordung

Slovenski inženir, ki je postavil temelje raziskovanju vesolja.

Anton Codelli (1875-1954)

Vizionarski baron, ki je Afriko brezžično povezal z Evropo

Genetska analiza ritualnih žrtvovanj otrok v Chichén Itzá

Genetska analiza ostankov otrok iz Chichén Itzá razkriva ritualna žrtvovanja Majev, genetsko kontinuiteto in prilagoditve na bolezni po kolonizaciji, predvsem spremembe HLA genov.

Ilustracije gliv za knjigo Kranjska flora

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Aleksa Cimerman (1933-2017)

Ljubljanska profesorica, ki je novo odkrito vrsto gliv poimenovala po svojem mestu.

Poskus video zgodbe o infinitezimalih

Matematični pojem infinitezimalne količine, ki označuje vmesno stanje med nič in nekaj, je v začetku novega veka med učenjaki povzročil razburjenje.

Josip Stritar o Francetu Prešernu

Stritarjev predgovor k prvi posthumni izdaji Prešernovih poezij.

Ferdinand Augustin Hallerstein

V Ljubljani rojeni učenjak, ki je postal eden vodilnih znanstvenikov na kitajskem dvoru.

Josip Plemelj (1873-1967)

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Rosalind Franklin pod Vršičem

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Kuga in avtoimunske bolezni

Večja pojavnost avtoimunskih bolezni pri današnjem evropskem prebivalstvu je verjetno posledica genetske odpornosti na okužbo z bakterijo Yersinia pestis.

Moralni napredek človeštva

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Orodja za iskanje soglasja

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.

Dobre ideje niso dovolj

Zavedati se moramo, da le hiter prenos informacij sam po sebi ni dovolj, da se začnejo ideje tudi nadgrajevati in pretvarjati v zaupanja vredno znanje ter v uporabne izdelke in storitve.