Oznaka: jezik

Primerjava med biološkimi in umetnimi nevronskimi mrežami lahko pripelje do vzajemnega napredka v razumevanju obeh sistemov.

Nova tehnologija jezikovne umetne inteligence se je izkazala za veliko bolj koristno za učence in učitelje, kot se je morda sprva zdelo.

Pri Meta AI so za številne jezike močno povečali možnosti za pretvorbo med govorom in besedilom.

Pisanje učinkovitih pozivov oziroma ukazov umetni inteligenci (ang. prompt engineering) postaja vedno bolj pomembna veščina, ki bo kmalu postala nujni del splošne izobrazbe.

Predavanje o delovanju in uporabi jezikovne umetne inteligence.

Ko so Googlovi programerji leta 2017 prišli na idejo, s katero so želeli izboljšati kakovost strojnega prevajanja, si verjetno niso predstavljali, da bo njihova zamisel čez nekaj let povzročila pravo revolucijo na področju umetne inteligence.

Verjetno vsi uporabljamo programe za preverjanje črkovanja, ki nas opozarjajo na morebitne tipkarske napake pri pisanju. Ta priročna orodja so nam v veliko pomoč pri urejanju besedil, vendar ne zmorejo narediti kaj več kot popraviti napačno napisane ali pozabljene črke. Zato smo lahko toliko bolj navdušeni nad novimi jezikovnimi tehnologijami, ki lahko izboljšajo tudi slog in razumljivost napisanega.

Milan Vidmar, eden prvih profesorjev Univerze v Ljubljani, je v svojih Spominih opisal Ljubljano, kakršna je bila v času njegove mladosti. Danes se malokdo sploh še zaveda, da so imele ljubljanske ulice tedaj imena na tablicah izpisana le v nemščini, prav tako je: »v tistih časih vsa 'boljša' slovenska Ljubljana govorila neki mešani slovensko-nemški jezik«.

Danes so skoraj vsa poročila o novih znanstvenih odkritjih objavljena v angleščini. A takšno stanje bi se zdelo učenjakom, ki so delovali v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, zelo nenavadno. Pred stoletjem in več je bilo namreč jezikov, v katerih so znanstveniki pisali svoje razprave in medsebojno komunicirali, bistveno več. Učenjaki so sledili novim znanstvenim objavam vsaj v nemščini, francoščini in angleščini.

Zadnja dva meseca beremo in poslušamo o (gotovo) dobronamernem ukrepu nekaj ljubljanskih fakultet, ki so se odločile, da bodo v svojih internih aktih namesto...

Večina jezikov samostalnike razvršča v različne razrede, t. i. spole, ki se nadalje odražajo v besedah, s katerimi se ti samostalniki povezujejo. V slovenščini...

Med vsemi človeškimi iznajdbami ima jezik posebno mesto. Ključne tehnološke inovacije, kot so uporaba ognja, poljedelstvo, tisk, parni stroj in elektrika, so bistveno spremenile...

Konec sedemdesetih let 20. stoletja se je Daniel Everett kot misijonar odpravil med odročna indijanska plemena v amazonskem pragozdu. V okviru organizacije, ki je...

Prisluhnite kratkemu odlomku iz razprave o javni rabi slovenščine, ki so jo 8.12.2016 pripravili Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in Slovenska akademija znanosti in...

Po nedavnem zmagoslavju braniteljev slovenskega jezika, ko smo angleščini preprečili vdor v slovenske univerze, je tu že nov razlog za praznovanje. Danes namreč po...

Kratko besedilo, ki sem ga pripravil kot iztočnico za panelno diskusijo na simpoziju Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2016.  Pred nekaj tedni sem na Facebooku...

V Sobotni prilogi časopisa Delo je izšel prvi del razprave Rastka Močnika o pomenu jezika v znanosti z naslovom: Znanost in naravni jezik (1. del)....

V Sobotni prilogi Dela je daljši sestavek profesorja komunikologije in akademika Slavka Splichala, v katerem podrobno predstavi širši kontekst zadnjih sporov glede uporabe angleščine na univerzi. Tule je...

Razprava o možnosti uporabe angleščine na slovenskih univerzah se nadaljuje. Oglasili so se tudi iz Združenja Manager. Tole je odlomek iz mnenjske strani današnjega...

Razprava o predlogu spremembe zakona o visokem šolstvu, ki univerzam omogoča malo več avtonomije pri odločanju o izbiri jezika v posameznih sklopih študija, se...