Oznaka: biologija

Blaga zima in mokra pomlad sta povzročili porast polžev v Evropi. Zelišča, kot so sivka, meta in rožmarin, naravno ustvarjajo obrambne arome proti škodljivcem.

Dolgo ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal, opremil z ilustracijami.

Biolog in Nobelov nagrajenec Paul Nurse v kratkem videoposnetku razpravlja o tem, kako opredeliti življenje.

Od ljubkih glodavcev do ekološke grožnje na Ljubljanskem barju.

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Zakaj sta pri podganah Tokudaia osimensis prisotna oba spola, čeprav imajo vsi predstavniki te vrste le en kromosom X?

Odkrivanje skritega sveta sporazumevanja s tresljaji.

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Verjetno še niste slišali za Carla Woeseja, ki velja za najpomembnejšega biologa dvajsetega stoletja. Leta 1977 je ugotovil, da eno izmed tedaj uveljavljenih temeljnih načel biologije ne drži.

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Bakterija Escherichia coli, ki jo je Theodor Escherich odkril leta 1886, je zaradi svojih lastnosti, kot sta hitra rast in enostavno gojenje v laboratoriju, postala tako popularna v znanosti, da o njej danes vemo več kot o kateremkoli drugem organizmu.

Kako hitro potujejo živčni impulzi po našem teles? Kako hitro mislimo, čutimo in se odzivamo?

Leta 1998 je v vesolje poletelo vesoljsko plovilo Kolumbija, na katerem so tekom 16-dnevne odprave raziskovali vpliv manjše sile težnosti na živčni sistem. S...

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku potrebovali znanstvenike,...

Po vsem svetu se veliko denarja nameni preprečevanju napadov zveri na domače živali, od zaščite živine do ubijanja plenilcev. Vendar mnoge od teh metod...

Kako je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo številna življenja.

Bilo je poletno jutro, ko je biolog Jose Lopes ležerno pil kavo na verandi domače hiše na Floridi, medtem ko sta na drugi strani...

Mikroorganizmi, ki bivajo v črevesju (črevesna mikrobiota), igrajo pomembno vlogo pri razgradnji vlaknin in druge hrane. Poleg tega vplivajo tudi na način shranjevanja maščobe,...

Tuberkulozo so zaradi številnih smrtnih žrtev poimenovali tudi bela kuga. Prvi zapisi o tej močno nalezljivi bolezni segajo v čas faraonov, število smrtnih žrtev...