Zapisi o znanosti

V laboratorijskih dnevnikih objavljamo krajše zapise o znanosti, raziskovanju in sploh vsem. Blog pišejo sodelavci Kvarkadabre.

Nevarne lepljive ideje

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Analiza projektnega razpisa ARRS

Objavljam niz vprašanj in odgovorov, za katere upam, da bodo v pomoč tistim, ki boste nekaj naslednjih dni (tednov?) namenili pisanju vloge za prijavo na razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS.

Severnica – več kot le vodnica popotnikov

Severnica spada med posebne zvezde, ki jih astronomi uporabljajo za merjenje razdalj do drugih galaksij. Je nam najbližja kefeida.

Spolno nadlegovanje na univerzi

Spolnega nadlegovanja na univerzah se moramo lotili sistemsko. Enako velja tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo.

O hitrih testih za virus SARS-CoV-2

V medijih se je pojavila dokaj velika zmeda glede načina uporabe in kvalitete hitrih testov za virus SARS-CoV-2, zato sem se lotil branja in prišel do naslednjih zaključkov.

Kriminologija slovenske znanosti

Objavljamo povzetek odzivov, ki smo jih dobili preko vprašalnika Kriminologija znanosti - pojavne oblike.

Kaj delamo narobe glede epidemije?

Zelo dobri smo v ustvarjanju videza, da nekaj delamo, hkrati pa se nam zdi dokaj nepomembno, če ima to, kar počnemo, dejanski smisel oziroma učinek.

Kako se odzvati na nevarne neresnice?

Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi "lepljive" neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.

Kriminologija znanosti

Kriminologija preučuje vedenje ljudi, ko njihova dejanja niso v skladu s pravili in vrednotami skupnosti, ki ji pripadajo. Z oznako kriminologija znanosti po analogiji opišemo preučevanje vedenja znanstvenikov, ko njihova dejanja bistveno odstopajo od splošno sprejetih pravil in vrednot, ki veljajo v znanstveni skupnosti.

Kako delujejo testi za SARS-Cov-2?

Ker so virusi tako majhni, da jih niti z najboljšim svetlobnim mikroskopom ne moremo neposredno opazovati, so za njihovo zaznavanje in prepoznavanje razvili posebne, dokaj zapletene molekularne metode.

Iskanje Betlehemske zvezde

Učenjaki se že stoletja trudijo razumeti pravo naravo Betlehemske zvezde. Je nebo pred dva tisoč leti okrasil svetel komet ali je šlo samo za igro planetov? Morda je nekje v Rimski cesti eksplodirala zvezda? Dokazov in podrobnih namigov o tem božičnem simbolu je v zgodovinskih zapisih malo.

COVID: kje smo in kam gremo?

Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.

O znanosti v času koronakrize

S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem.

Kako vrednotiti delo znanstvenikov?

Povzetek posveta o vrednotenju raziskovalne dejavnosti, ki je 27. 11. 2020 potekal v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Zgodbe treh namišljenih planetov

Urbain Le Verrier se je leta 1846 s težavo prebijal skozi strani zahtevnih izračunov. Francoski matematik in astronom je želel pojasniti čudno orbito planeta Urana, ki se ni povsem ujemala z napovedmi Newtonove teorije gravitacije. Po mesecih računanja je prišel do spoznanja, da neskladnosti lahko pojasni obstoj neznanega in oddaljenega planeta.

Znanost v boju z virusom: cepiva, testi in strategije

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Zakaj znanstveniki molčijo?

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

O maskah, kapljicah in odzivih na epidemijo

Ker kroženje dezinformacij in polresnic kar ne poneha, s čimer se ustvarja veliko zmede, sem pripravil kratek pregled stanja glede kapljic, mask, okužb in odzivov na epidemijo.

Kdaj smo kužni pri bolezni COVID19?

Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Na grafu so prikazana obdobja kužnosti in spreminjanje količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej.

Projekcije razvoja epidemije v Sloveniji

Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.