Nova metoda zdravljenja levkemije
Pred nekaj dnevi smo lahko v medijih prebrali, da je britanskim zdravnikom uspelo s pomočjo nove metode pozdraviti težko obliko levkemije pri najstnici, pri kateri uveljavljene oblike zdravljenja niso bile več uspešne.
Odziv na trditve dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb
V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika, dr. Tomaža Zwittra, dr. Matjaža Ličerja, dr. Gregorja Skoka in dr. Tjaše Pogačar na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb.
Intervju o komuniciranju znanosti med epidemijo
Kopija pogovora, ki je nastal v okviru predmeta novinarski praktikum.
O večnem miru in cenzuri
Med pandemijo covida-19 in zdaj med poročanjem o vojni v Ukrajini lahko opazimo, da je cenzura prevzela drugačen mehanizem delovanja, kot ga je imela nekoč. Cenzura danes pogosto ne poteka več prek omejevanja dostopa do informacij, ampak nasprotno, prek bruhanja množice slabih, neresničnih in navideznih informacij.
Protest znanstvene skupnosti ob razpisu za direktorja ARRS
Slovenske raziskovalke in raziskovalci imamo dovolj sprejemanja pomembnih odločitev, ki ne temeljijo na argumentirani in odprti javni razpravi.
Poziv k ukrepanju glede stanja na ARRS
Razmere na agenciji so kritične, saj informacijski mrk omogoča nenadzorovano porabo in zlorabo sredstev za znanost.
Resnica v novinarstvu
Prevod članka z naslovom “Resnica v novinarstvu” (Truth in Journalism), ki je bil v reviji Scientific American objavljen 30. julij 1853, pred skoraj 170 leti.
Kako dobra je tvoja znanost?
Zakaj najprestižnejši evropski program financiranja odličnih raziskav prepoveduje kazalnik, ki v splošnem velja za merilo odličnosti raziskav?
Kako izboljšati vrednotenje raziskovalnega dela?
Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.
Pomen komuniciranja znanosti
Zadnje čase mi vse pogosteje zastavljajo vprašanje, zakaj bi bralci sploh zaupali mojim zapisom o znanosti in covidu, saj nisem virolog?
Kako je uspelo Portugalski?
Portugalsko je epidemija zadnjo zimo močno prizadela, saj je bil njen zdravstveni sistem nekaj časa na robu sesutja. Dobrega pol leta kasneje je stanje v državi povsem drugačno. Kaj se je spremenilo?
Poskus klasifikacije covid škodljivcev
Kdo povzroča največ škode in zmede pri razumevanju epidemije v javnosti?
Pogojna koristnost družbenih medijev
Kakšen vpliv imajo družbeni mediji na delovanje javnega prostora, je zelo odvisno od načina, kako jih uporabljamo.
Postopek zaposlitve na ameriški univerzi
Ker se na Univerzi v Ljubljani še vedno zaposluje zelo po domače, objavljam podroben postopek zaposlitve novega profesorja oziroma profesorice na eni izmed ameriških univerz. Poslal mi ga je kolega, ki je takšen postopek dejansko vodil kot predsednik komisije za novo zaposlitev.
Daljnosežen pomen Hubblovega globokega polja
Hubblovo globoko polje bo v zgodovini zapisano kot eden izmed velikih dosežkov moderne astronomije. Včasih sta za veliko odkritje poleg vizije potrebna tudi pogum in pripravljenost na neuspeh.
Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije
Traktat z naslovom Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije Sonca, ki je na voljo v slovenskem prevodu, je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.
Presenetljivo odkritje vročih Jupitrov
Odkritje eksoplanetov velja za enega izmed najpomembnejših znanstvenih dosežkov na področju astronomije v zadnjih tridesetih letih.
Gregor Majdič je izvoljen za novega rektorja Univerze v Ljubljani
Njegova zmaga je velik dosežek! Ne samo zanj, ki je pripravil dober program in ga zavzeto zagovarjal, ampak tudi za vse, ki s(m)o že dlje časa prepričani, da potrebuje naš akademski prostor resno nadgradnjo.