Komuniciranje z umetno inteligenco

V zadnjih mesecih smo bili priča izjemnemu napredku številnih računalniških orodij, ki znajo učinkovito opravljati naloge, za katere se je še nedavno zdelo, da jih lahko dobro in zanesljivo izvajamo le ljudje. Sistemi umetne inteligence, kot jim pravimo, ker dobro posnemajo nekatere človeške kognitivne zmožnosti, že zelo uspešno prepoznavajo in ustvarjajo slike, razumejo in sintetizirajo govor, pišejo besedila ter sprejemajo ukaze v običajnem vsakdanjem jeziku.

Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj na področju računalništva, primerjajo velik napredek pametnih orodij s prihodom interneta pred nekaj desetletji, ko je postalo prenašanje informacij na velike razdalje naenkrat izjemno preprosto. Napredek na področju umetne inteligence, ki smo mu priča, bo dostop do podatkov in najrazličnejših pametnih storitev še dodatno olajšal, saj za uporabo marsikaterega novega računalniškega orodja ne bomo potrebovali več dodatnega usposabljanja.

Pomemben vidik zadnje revolucije na področju računalništva je namreč v tem, da se zdaj lahko s strojem pogovarjamo kot s človekom. Postavljanje vprašanj in nalog v vsakdanjem jeziku lahko privede do pogovora, v katerem imamo občutek, da komuniciramo z dejansko osebo, ne z računalnikom. Napredek pomeni tudi to, da nam ni treba več brati dolgih navodil za uporabo nove tehnologije, ampak se pametno orodje samo nauči, kako naj nas pravilno razume. Kot se je pred kratkim pošalil eden od strokovnjakov za umetno inteligenco, je najbolj vroč nov programski jezik postala kar angleščina oziroma katerikoli običajni človeški jezik, ki ga stroji razumejo.

Čeprav je napredek v dostopnosti in zmogljivosti različnih inteligentnih orodij, kot so sistemi za ustvarjanje slik in besedil, resnično osupljiv, se moramo za njihovo učinkovito uporabo vseeno naučiti nekaterih trikov. Tako je pomembna nova veščina postalo pisanje učinkovitih pozivov, ukazov, napotkov oziroma iztočnic (ang. prompt), s katerimi umetno inteligenco pozovemo, da izvede neko nalogo.

Če smo bili do sedaj pri uporabi računalniških programov navajeni s klikom na posamezno ikono oziroma tipko sprožiti določen postopek, novi sistemi ne delujejo več na tako enostaven način. Za svoj zagon potrebujejo iztočnico oziroma poziv, s katerim jim povemo, kaj želimo, da naredijo za nas. Pred kratkim sem moral v daljše besedilo vstaviti manjkajoče šumnike in ločila, zato sem sistemu jezikovne umetne inteligence preprosto napisal poziv, naj besedilu doda manjkajoče šumnike in ločila. Seveda je, kot se za jezikovno umetno inteligenco spodobi, iz konteksta ločila med besedama »še« in »se« in šumnike pravilno razporedila samo tam, kjer so dejansko manjkali.

Pisanje učinkovitih pozivov oziroma ukazov umetni inteligenci (ang. prompt engineering) postaja vedno bolj pomembna veščina, ki bo kmalu postala nujni del splošne izobrazbe, kot je to že uporaba spletnih iskalnikov, pametnih telefonov in e-pošte. Bistvo te nove veščine je, da znamo z ustreznimi besedami posamezno pametno orodje kar najbolj učinkovito pripraviti do tega, da čim bolje izvede zastavljeno nalogo.

Zanimivo pri tem je, da klasični računalniški programerji, ki so navajeni na jasne in nedvoumne ukaze računalniku, niso nujno najbolj usposobljeni za pisanje pozivov umetni inteligenci, naj nekaj stori. Pri ustvarjanju dobrih pozivov so namreč bolj kot izkušnje z razvojem posameznega orodja pomembne izkušnje z njegovo uporabo. Zlasti za ustvarjanje slik je na voljo že veliko zbirk uspešno oblikovanih pozivov, ki vodijo do želenih podob.

Enostavna dostopnost novih tehnologij bo nedvomno na novo opredelila tudi razmerje med tem, kaj z umetno inteligenco lahko naredimo sami in za kaj potrebujemo pomoč strokovnjaka. Investitorji se na arhitekte že obračajo s slikami, ki so jih ustvarili s pomočjo orodij, ki tekstovne opise stavbe ali stanovanja lahko spremenijo v resnične podobe, kar lahko olajša prve faze načrtovanja.

Veliki napori podjetij, ki razvijajo nova inteligentna orodja, so usmerjeni tudi v preprečevanje neželene uporabe nove tehnologije. Podobno kot je prihod spleta in družbenih omrežij precej olajšal dostop do koristnih informacij, je hkrati pospešil širjenje neresničnih in lažnih vsebin. Pri uvajanju novih tehnologij moramo zato biti pazljivi, a hkrati ne preveč črnogledi.

Poučno je lahko, če se ozremo v čas pred več kot dva tisoč leti, ko je uvedba nove jezikovne tehnologije prav tako temeljito vplivala na način, kako so ljudje prenašali informacije. Seveda takrat niso imeli pojma o digitalizaciji, elektronskih računalnikih in umetni inteligenci, skrbelo pa jih je, kaj se bo zgodilo, ko si bo mogoče govorjeno besedo enostavno zapisati.

Sokrat je tako opozarjal, da lahko uvedba pisane besede oslabi spomin in poslabša razumevanje pri tistih, ki bodo zapise zgolj brali, ne bodo pa deležni žive izmenjave idej v obliki dialoga. Prepričan je bil namreč, da pisana beseda ne more učinkovito prenašati idej, saj jo lahko zlahka napačno razumemo.

Sokratovi pomisleki so bili seveda delno upravičeni, res pa je tudi, da če njegov učenec Platon pogovorov ne bi zapisal, jih danes najverjetneje sploh ne bi poznali. Ker pa je pomembna značilnost novih jezikovnih sistemov umetne inteligence ta, da se lahko z njimi pogovarjamo na način, ki je podoben izmenjavi žive besede v dialogu, tudi Sokrat morda ne bi tako nasprotoval tej novi tehnologiji, kot je bil skeptičen do pisane besede.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/vescina-komuniciranja-z-umetno-inteligenco/

-