V medijih se je pojavila dokaj velika zmeda glede načina uporabe in kvalitete hitrih testov za virus SARS-CoV-2, zato sem se lotil branja in prišel do naslednjih zaključkov.
S hitrimi testi preverjamo, ali je v nekom prisotna razmeroma velika koncentracija živega virusa. Hitri test dokaj zanesljivo potrdi virus pri osebi, ki ima v sebi veliko virusnih delcev. Ta oseba je najverjetneje takrat, ko je pozitivna na hitrem testu, tudi močno kužna za svojo okolico.
Hitri testi so manj učinkoviti pri osebah, ki imajo v sebi majhno koncentracijo virusa. Pri teh osebah, ki so morda še v zgodnjih fazah razvoja okužbe, lahko PCR test že zazna virusno dednino, hitri test pa bo še negativen.
Do razlike med rezultatoma obeh testov pride zato, ker se virus v teh osebah še ni dovolj namnožil, da bi ga hitri test lahko zaznal. Vendar to hkrati pomeni, da imajo te osebe v sebi v tistem trenutku še malo virusa, zato so za druge v okolici takrat tudi manj kužne.
Hitre teste je smiselno uporabljati za zaznavanje oseb, ki imajo v sebi veliko virusa in so zato nevarne za okolico. S hitrimi testi jih lahko hitro prepoznamo in osamimo, da ne hodijo okoli in raznašajo virusa.
V medijih se zadnje dni pojavlja interpretacija, da so kupljeni kitajski hitri testi slabi, ker med zdravo populacijo brez simptomov ne zaznajo vseh, v katerih je že prisoten virus. Zaznali naj bi le približno polovico tistih, ki bi bili v istem trenutku že pozitivni na PCR testu. Ampak to je nekaj, kar je povsem pričakovano in razumljivo. Če bi bili hitri testi enako dobri tudi pri zaznavanju manjših količin virusa, kar je kvaliteta PCR testov, bi povsod uporabljali samo hitre teste, saj so cenejši in hitrejši.
Iz objavljenih študij (Verifikacijsko poročilo NLZOH) zato ne moremo sklepati, da je država kupila slabe teste, kot poročajo nekateri mediji. Kupljeni kitajski hitri testi so povsem primerljivi s kvaliteto drugih podobnih hitrih testov. Problem je morda bolj tem, da strategija testiranja s hitrimi testi ni bila prav dobro javno pojasnjena.
Ta razlaga pa ne pojasni tudi, kako lahko pride do lažnih pozitivnih rezultatov. Po naravi stvari bi pričakovali, da bo gostejše cedilo (HAT) ujel manj okuženih, kot gostejše (PCR).
Lapsus. Mišljeno je bilo, redkejše cedilo (HAT) vs. gostejše (PCR).