V petek, 6. marca 2020, se je 25 mladih v Ljubljani zbralo na praznovanju, saj je njihova kolegica uspešno opravila zagovor magisterija. Tisti dan v Sloveniji ni veljal še noben ukrep za preprečevanje širjenja epidemije novega koronavirusa, čeprav so bili časopisi polni vesti o prenatrpanih bolnišnicah v italijanski Lombardiji. Šele naslednji dan, v soboto, je začela veljati prepoved javnih prireditev z več kot 500 obiskovalci, zaradi česar je odpadel koncert Andree Bocellija v Stožicah. Le slaba dva dni prej, v sredo, 4. marca zvečer, so javnost obvestili, da so odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji, in sicer pri moškem, ki se je vrnil iz Maroka.
Prva množična okužba v Sloveniji
Skupina mladih, ki se je tisti petek zvečer zbrala v ljubljanskem stanovanju, se je povsem običajno mirno družila in pogovarjala. Ob vstopu so si na zahtevo gostiteljice razkužili roke, pili so vsak iz svojega kozarca, prav tako nihče ni kašljal, kihal ali kazal kakršnihkoli simptomov, da bi bil bolan.
Čeprav je druženje minilo brez posebnosti, je v nedeljo eden od gostov zabave dobil vročino in se začel slabo počutiti, zato je odšel k zdravniku. Ker je imel simptome, ki so značilni za novi koronavirus, so ga v ponedeljek testirali in kmalu potrdili, da je pozitiven. Gostiteljica zabave je takoj, ko je izvedela za rezultate testa, vse udeležence praznovanja obvestila, naj se nemudoma osamijo in hkrati sporočijo vsem, s katerimi so bili v stiku od petka zvečer, da so morda prenašalci virusa.
Prav hitro ukrepanje se je izkazalo za zelo pomembno, saj so testi naslednje dni potrdili, da se je na zabavi z novim koronavirusom okužilo kar 21 od 24 gostov. Ena sama kužna oseba, ki ni imela med druženjem še nobenih simptomov, je okužila skoraj vse navzoče. Virusa niso dobili le trije, ki so na zabavo prišli kasneje ali odšli prej, tako da so bili v stanovanju krajši čas kot preostali.
Najverjetneje je k visokem deležu prenosa virusa pri eni izmed prvih množičnih okužb v Sloveniji močno pripomoglo dejstvo, da mladi v stanovanju med zabavo niso odpirali oken in zračili prostorov. Izkazalo se je namreč, da so se okužili tudi tisti, ki s prenašalcem virusa niso imeli nobenega neposrednega stika, ampak so bili le v istem prostoru.
Ker se je večina okuženih takoj izolirala, se virus ni več dodatno širil, ampak se je prenesel le še na nekaj bližnjih oseb ene od udeleženk zabave. In čeprav so bili udeleženci zabave stari med 25 in 30 let, jih je imela kar slaba polovica ob prebolevanju virusa vseeno težave z dihanjem. (Za izkušnjo študentke, ki je marca pri nas zbolela za covid-19, glej blog: Koronavirus, kaj pa zdaj?)
Ustanovitev covid-19 sledilnika
Po prvih okužbah v začetku marca se je v Sloveniji pojavila potreba po ažurnih in zanesljivih informacijah o prenosih novega koronavirusa med ljudmi in o splošnem stanju epidemije v državi. Z različnih koncev so začeli v medije prihajati podatki o številu potrjeno okuženih in hospitaliziranih, ki se včasih medsebojno niso ujemali, zato je marsikdo upal, da se bo kmalu pojavila kaka zaupanja vredna instanca, ki bo podatke o širjenju okužb zbirala, urejala in jih nato dala na voljo javnosti.
Ker se kaos zaradi nezanesljivih informacij kar ni in ni polegel, je začelo nekaj zanesenjakov samoiniciativno zbirati in preverjati najrazličnejša poročila o širjenju virusa. Najprej so podatke urejali vsak zase, nato pa so se preko družbenih medijev povezali in začeli graditi skupno urejeno in vsem dostopno zbirko podatkov o sedanjih in preteklih okužbah.
Da bi bili čim bolj učinkoviti, so se opremili z orodji za preprosto medsebojno komunikacijo in začeli medse strateško vabiti še ljudi z znanji, ki so jih potrebovali za uspešno urejanje in prikazovanje podatkov. Da bi lahko zbrane informacije čim bolj pregledno delili preko spleta, so ustvarjalci skupne javne baze podatkov o okužbah k sodelovanju povabili še znance, ki so bili vešči programiranja in prikazovanja podatkov na internetu. Dobrodošel je bil vsakdo, ki je znal kaj koristnega prispevati k skupnemu cilju, da bi čim bolj transparentno prikazovali podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji.
Ko so s skupnimi napori ustvarili dovolj veliko bazo podatkov in jo nazorno predstavili s serijo jasnih in preglednih grafov, so vse skupaj postavili na spletno stran covid-19.sledilnik.org. Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.
Na sledi koronavirusu po Sloveniji
Zbiranje, preverjanje in urejanje podatkov, ki na koncu privedejo do preproste tabele s številkami, nikakor ni preprosto. Zahteva veliko znanja, naporov in iznajdljivosti. Ko se je skupnost sledilnika začela povečevati, se je v njej vzpostavilo več podskupin, ki so skrbele za posamezne elemente procesa nastajanja zanesljivega javnega vira podatkov o širjenju virusa.
Najprej je bilo treba podatke zbrati, jih preveriti in urediti. Zgolj javne objave v medijih so se hitro izkazale za premalo zanesljiv vir, zato so sodelavci sledilnika začeli s pomočjo poznanstev navezovati stike z bolnišnicami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ministrstvi in novo svetovalno skupino vlade. Včasih se je za bolj pomembno izkazalo to, da je nekdo osebno poznal denimo bolničarja v bolnišnici, kot da bi vodstvu ustanove poslali uradni dopis s prošnjo za sodelovanje. Sodelavce sledilnika je namreč povezoval le skupen interes po dostopu do kakovostnih podatkov, ne pa tudi neka krovna pravna oseba, v imenu katere bi lahko navezovali stike z drugimi ustanovami. A sčasoma se je zaupanje povečevalo, saj je ugled projekta v javnosti rasel, zato so imeli vedno večji dostop do virov aktualnih in preteklih podatkov o širjenju okužb.
Poleg zelo pomembnega in težkega dela z zbiranjem podatkov, ki je vključevalo tudi veliko diplomatskih spretnosti, je bilo pomembno tudi preverjanje podatkov in ustvarjanje zanesljivega arhiva za nazaj. Marsikdaj se je namreč izkazalo, da je bil kak pacient zaradi selitve iz ene bolnišnice v drugo preštet večkrat.
Ko so bili podatki preverjeni in zapisani v ustrezni računalniški obliki, ki je omogočala enostavno širjenje in obdelavo, so se vključili še strokovnjaki za vizualizacijo, ki so poskušali informacije čim bolj nazorno predstaviti z različnimi grafi. Vseskozi je bil osrednji cilj sledilnika ta, da je ob ogledu spletne predstavitve podatkov vsakomur takoj jasno, kakšni so trenutni trendi in kaj pomenijo v razmerju do stanja v preteklosti.
Zakaj je pomembno, da so podatki javni
Kakovostni viri informacij, ki jim lahko zaupamo, so v kriznem obdobju izjemno pomembni, saj preprečujejo širjenje govoric. V naši naravi je, da želimo imeti čim bolj zanesljive podatke o razmerah v okolici, saj nam šele to omogoča, da se lahko kakovostno odločamo. Če javnih podatkov nimamo, se bomo pač zanesli na govorice, ki jih slišimo od sorodnikov in prijateljev, vendar so te večinoma bistveno manj zaupanja vredne.
Zanesljivi javno dostopni podatki so pomembni tudi za vse, ki skrbijo za logistiko, načrtovanje porabe pomembnih dobrin ali se ukvarjajo z računalniškim modeliranjem razvoja epidemije. Prav na spletni strani sledilnika so objavljeni tudi rezultati različnih modelov, ki so pravilno opremljeni z vsemi pojasnili in opozorili, da jih znamo ustrezno vrednotiti in postaviti v pravi kontekst. Pomembno je tudi, da poleg javno dostopnih strani na sledilniku obstajajo tudi posebne podstrani, ki so namenjene ožjim ciljnim publikam, kot so denimo zdravniki, ki potrebujejo podatke o razpoložljivih bolniških posteljah.
Projekt covid-19 sledilnik lahko opredelimo kot nekakšno »wiki« zbiranje in urejanje podatkov. Podobno kot avtorji Wikipedije v svojem prostem času pišejo in urejajo posamezna gesla enciklopedije, ustvarjalci sledilnika zbirajo in urejajo podatke o okuženih, obolelih, hospitaliziranih in umrlih zaradi novega koronavirusa. Podobno kot Wikipedijo po vnaprej dogovorjenih in zelo jasnih pravilih ustvarjajo najrazličnejši pisci in uredniki, ki pod svoje izdelke niso podpisani, tudi sledilnik ustvarja zelo pisana paleta ljudi, v kateri s prostovoljnim delom sodeluje od 20 do 45 posameznikov.
