Razprava o možnosti uporabe angleščine na slovenskih univerzah se nadaljuje. Oglasili so se tudi iz Združenja Manager. Tole je odlomek iz mnenjske strani današnjega Dela – Za internacionalizacijo šolstva:
Država najbolj pomaga podjetjem in s tem prebivalcem, če je sposobna hitro vzpostavljati sisteme, ki omogočajo ohranjati korak z razvitim svetom. Trenutno je tako predlagala novelo zakona o visokem šolstvu, ki predpisuje pogoje oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov v tujih jezikih, s čimer želi ustvariti boljše pogoje za hitro pridobivanje najnovejših znanj in pravočasno prilagajanje mednarodnemu dogajanju. Sprejetje te novele močno podpiramo v Združenju Manager, kjer se zavzemamo za čim hitrejšo internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, za kar pa je eden od pogojev katerega tudi internacionalizacija šolstva. Pri tem nas je presenetil odziv Društva pisateljev, ki meni, da gre za »izdajo lastnega naroda« in ministrico celo pozvalo k odstopu.
Menimo, da je za obstoj in razvoj slovenskega jezika še vedno dobro poskrbljeno, a hkrati končno vzpostavljamo pravno podlago za izvajanje študija v tujih jezikih. Tisto, kar bi nas moralo veliko bolj skrbeti, je dejstvo, da se v Sloveniji od več kot 900 akreditiranih študijskih programov v tujem jeziku izvaja le 18 programov. Od kod Slovencem, ki v svetovnem merilu pomenimo manj kot tri stotinke odstotka celotnega prebivalstva, mnenje ali samozaverovanost, da lahko manj kot dva milijona ljudi ne le vsrka, temveč tudi samozadostno razvija vse tisto znanje, ki je nujno za rast gospodarstva in dostojno življenje posameznika?
V času, ko bi potrebno znanje lahko prevedli v slovenščino, bo to že zastarelo. Nedvomno najnovejšega znanja tudi ne moremo v celoti generirati sami, ampak v sodelovanju s strokovnjaki s celega sveta. Naš cilj bi moral biti to znanje v najkrajšem možnem času posredovati študentom, ne glede na to, v katerem jeziku bo znanje posredovano. Prav ti študenti bodo namreč prav kmalu razvijali nove izdelke in storitve, potrebne na svetovnem trgu.
Dandanes se znanost razvija s sodelovanjem več sto ljudi s celega sveta. Države, ki so to razumele, hitro prilagajajo svoje sisteme – kot na primer Nemčija, kjer nemški raziskovalci in inženirji prijave za državno podprte razvojne projekte napišejo in oddajo v angleščini. Res je, da so večji narod in je morda skrb za obstoj jezika razumljivo manjša. Pa vendarle: stroka in znanost se danes prvenstveno sporazumeva v angleškem jeziku.
Je boj proti odpiranju slovenskega visokošolskega sistema mednarodnim predavateljem res bitka, ki jo želimo izbojevati? Naši otroci nam kažejo pot, ko spremljajo virtualna predavanja z najboljših svetovnih fakultet, berejo relativno preprosto dostopne tuje strokovne članke, pridobivajo izkušnje kratkotrajnega študija v tujini – več tujih predavateljev bi jim olajšalo te poti in predvsem marsikoga prepričalo, da bo ostal doma in uporabil pridobljeno znanje v Sloveniji.
Glej tudi:
- Kdo v resnici ogroža slovenščino?
- O slovenščini na univerzi – nadaljevanje razprave
- Je slovenščina na univerzi ogrožena?
Za moj okus je argumentacija v članku malce preveč gospodarsko usmerjena, kar je sicer za pričakovati od Združenja Manager, in je iz njihovega stališča popolnoma korektno. Ne vtikavajo se v stališča drugih.
Po tem kopitu bi sedaj lahko še druge skupine izrazile mnenja in podpore/nepodpore, ne pa kar vsi vsevprek.