Odziv prof. dr. Petra Mačka na pismo rektorja Univerze v Ljubljani zaposlenim in študentom

Predhodna izmenjava pisem in izjav: Ostra kritika vodstva Univerze v Ljubljani s strani zaposlenih, Seznam podpisanih pod apel vodstvu Univerze v Ljubljani ter Prvi odziv na pismo rektorja UL.

Gospod Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Svetlik!

Zahvaljujem se za Vaše pismo z naslovom »Odziv vodstva Univerze v Ljubljani (UL) na Izjavo zaposlenih«, ki ste ga 13.01.2016 z elektronsko pošto
posredovali vsem zaposlenim ljubljanske univerze. Ga tudi pozdravljam, ker ne gre za običajno suhoparno sporočilo o kakšni bolj ali manj običajni
administrativni zadevi, temveč ker je vsebinsko pomembno. Drznem si celo domnevati, da gre za poskus vzpostavitve vsestranske izmenjave informacij in mnenj
in ne zgolj za enosmerno komunikacijo. Prav tako upam, da bodo takšni multilateralni razgovori ali podobni komunikacijski načini, na pr. tematski spletni
blogi (tudi intranetu UL), v bodoče pripomogli k boljšemu notranjemu obveščanju, predvsem pa vsebinskemu pogovoru med zaposlenimi.

Bilo bi nenavadno, če ne bi soglašal z večino Vašega odziva, saj si najbrž zaposleni pa tudi študenti vsi skupaj želimo uveljaviti načela, ki jih
izpostavljate, in za kar smo se zavzeli tudi podpisani pod Izjavo zaposlenih. Ne morem pa se strinjati z Vašim očitkom na koncu odziva: »

Pobudniki IZJAVE za notranjo razpravo so le-to že v začetku postavili v javni prostor, kar je v nasprotju z zgoraj zapisanim. Na tak način zagotovo ne
bomo prispevali k družbenemu ugledu Univerze, ki je domnevno skrb pobudnikov.

« Vaš očitek je sporen iz vsaj dveh razlogov. Prvič, raven (ne)preglednosti delovanja univerze je odraz njene večje ali manjše integritete in stopnje
demokratičnosti neke družbe. Institucionalno poročilo o integriteti bi moralo biti standard tudi pri nas. Po »Zakon o integriteti in preprečevanju
korupcije« bi namreč univerza morala imeti izdelan načrt integritete že od leta 2012 dalje.

Kot družboslovcu Vam je znano, da so zaprti družbeni sistemi v nevarnosti, da se slej ko prej spridijo (na primeru univerze je to zelo slikovito orisal
prof. dr. Alojz Ihan lansko leto v časniku Delo – Kapitalizem? Ne. Le plotovi in kakšna Fritzlova klet). V zaprtih sistemih se slej ko prej vzpostavi režim, v katerem so nekateri enakopravnejši od ostalih kljub
množici zapisanih moralno-etičnih in pravnih norm. Kot je nedavno zapisal pravnik prof. dr. Boštjan M. Zupančič (vir), cit.: »Tam, kjer bi morala delovati morala, se s pravili in pravilniki nič ne doseže. Že rimski pravni mislec Iavolenus je svaril, da je vsako formalno pravno pravilo mogoče sprevreči.«, torej da pomanjkanja morale ni mogoče
nadomestiti s hipernormativizmom. Za začetek bi bilo dovolj vsaj to, da pričnemo spoštovati ustavne določbe, tudi o avtonomiji univerze, in ne le tiste, ki
so nam všečne.

Da, lahko se strinjam z Vami, da se je treba začeti pogovarjati o težavah najprej doma, znotraj univerzitetne srenje. Kaj pa ko to ni mogoče? Kaj pa če so
vodilni in vodstveni delavci del konkretnega problema, torej vpleteni neposredno v sporna dejanja ali celo njihovi povzročitelji? Naj Vas ponovno spomnim
na povsem konkreten primer, ko je prav univerzitetno vodstvo (začenši z bivšim rektorjem prof. dr. Radovanom S. Pejovnikom in Vašim nadaljevanjem) z
oblastniškega položaja prekršilo osnovno akademsko intelektualno poštenost in ravnalo (domnevno) nezakonito. Gre za podeljeni psevdoznanstveni doktorat s
področja naravoslovja o t.i. »informirani vodi«, pri katerem ste v neupravičeno ponovljenem zagovoru sodelovali tudi Vi osebno. O tem je bilo že veliko
povedanega in zapisanega. Ta primer, ki še nima potrebnega epiloga, je primer, ko je bila notranja razprava, brez prisotnosti širše javnosti, onemogočena
kljub mnogim pravočasnim opozorilom, tako mojih, drugih posameznikov ter tudi Senata Biotehniške fakultete. V dokaz prilagam le enega takšnih od poskusov,
naslovljenem tudi na Vas, da bi pravočasno opravili potrebno notranjo razpravo o spornem doktoratu (Pismo članov komisije za zagovor doktorskega dela – pdf). V dokaz, da je bil poskus iskren, torej da je bila
želja, da se spor razreši v okviru univerze, prilagam tudi zapis novinarja Mladine (Tolažilni zagovor). Še vedno in ponovno pozivam k temeljiti in celoviti strokovni in pravni
reviziji celotnega postopka.

Naj sklenem. Po vsem dogajanju s tem tako spornim doktoratom sem izgubil zaupanje v Vas in Vašo integriteto univerzitetnega učitelja in tudi kot prvega
varuha zakonitosti, torej Rektorja. Tudi Vaš zadnji javni odziv na nezakonitosti v zvezi z izplačili dodatkov vodstvenim delavcem zgolj povečuje
nezaupanje. Menim, da bi bil Vaš odstop častno dejanje.

Prof. dr. Peter Maček, Univerza v Ljubljani

Ljubljana, 19.01.2016

-