Profesorji pod supervizorskim drobnogledom

Iz članka v Delo.si

Komisija za preprečevanje korupcije je danes nadgradila Supervizor, sistem za spremljanje izplačil iz javnega sektorja. Podatki, ki nam jih je uspelo prečesati do zdaj, razkrivajo, da sta med fakultetami Univerze v Ljubljani izdatne avtorske honorarje zaposlenim najpogosteje izplačevali fakulteta za upravo in ekonomska fakulteta. 

Največ avtorskih honorarjev je od leta 2003 do danes sicer prejel sodni tolmač za turški jezik Abdulaziz Počinka: 769.000 evrov.

Drugouvrščena na seznamu prejemnikov, ki so iz javnega sektorja prejeli največ avtorskih izplačil, je nekdanja dekanja fakultete za upravo, danes pa ministrica za izobraževanje Stanislava Setnikar Cankar: med aprilom 2004 in januarjem 2015 je po podatkih Supervizorja − poleg plače − zaslužila še 636.000 evrov avtorskih honorarjev. Od tega ji je 85 odstotkov honorarjev (542.000 evrov) nakazala fakulteta za upravo, ki jo je vodila do prevzema funkcije. 

Najpomembneje je seveda, za katero opravljeno delo so profesorji denar  prejemali. Večeru je uspelo dobiti odgovor ministrice:

Prvi odziv ministrice: “Ne morem niti potrditi niti zanikati. Preverila bom, za celotno obdobje. Je pa zelo verjetno, če so ti podatki iz javnih podatkovnih baz, da je podatek pravilen.” Nakazila bo preverila v napovedih za dohodnino. Pravi, da ne ve niti, ali gre za “bruto bruto zneske, v tem primeru so neto zneski okoli polovico manjši”, ali gre res za neto zneske, kot izhaja iz baze Supervizor. “Domnevam pa, da je to povezano predvsem z izplačili za opravljeno pedagoško delo za izredni študij,” pojasnjuje ministrica, katere preverbo in ponovni odziv čakamo. Okoli leta 2003 je namreč “njena” Fakulteta za upravo, kjer je bila predavateljica in dolga leta tudi dekanja, izvajala program na desetih lokacijah – tako imenovanih študijskih središčih – v Ljubljani in izven nje. V kolikor so profesorji pri rednem študiju opravili vse obveznosti – pedagoške, raziskovalne in upravne -, so lahko opravili dodatno delo, ki je bilo posebej plačano. V študijskih središčih so izvajali izredni študij, ki ga vsako leto predvidijo v delovnem načrtu. V njem je opredeljeno, kdo in v kakšnem obsegu bo opravil pedagoško obveznost. Denar, ki so ga profesorji dodatno prejemali, je večinoma prihajal iz naslova šolnin izrednih študentov. Ker so bila vsa predavanja povezana z izvajanjem programa na fakulteti, je ministrica izplačila prejemala s fakultetnega računa, pojasnjuje. Nekaj denarja je prejela tudi z različnih ljudskih univerz, kjer je program potekal. Fakulteta za upravo, ki je imela pogodbe z ljudskimi univerzami po Sloveniji, jim je nakazala del šolnin, te pa so predavateljem plačale predavanja. 

Delo je odobravala sama sebi 

Na vprašanje, ali vsega dodatno plačanega dela ni bilo mogoče opraviti v okviru rednega dela, ministrica odgovarja: “Fakulteta ima že okoli 20 let zelo natančen informacijski sistem evidentiranja, kjer je zabeležena vsaka ura predavanj, seminarja, vsako drugo delo. Šele ko se z delom pri rednem študiju izpolni kvota 2088 letnih ur, se lahko po nalogu zakonodajalca na fakulteti, to je dekana, za preostalo delo, povezano z izrednim študijem, določi plačilo preko pogodbe.” Rekorderka med prejemniki plačil na Fakulteti za upravo je prav sogovornica, ki je bila v tem času tudi dekanja fakultete in si je lahko kar sama odredila količino tovrstnega dela. “Šli smo na princip, da so tisti nosilci, ki so predavali predmete v Ljubljani, večinoma opravili predavanja tudi po centrih in zaradi tega je bil potem tak obseg ur,” razlaga ministrica. Dodaja, da se je že leta 2007 ali 2008 začela situacija spreminjati, izrednega študija je bilo vedno manj, na celotni univerzi je upadel na “le nekaj odstotkov”, zato so tudi izplačila iz tega naslova vse nižja. 

Ves čas pa je ob tem dobivala še izplačila za sodelovanje pri raziskovalnih projektih, dva večja evropska projekta so na fakulteti zaključevali do leta 2009 oziroma 2012, dodaja. “Sedaj je fakulteta mnogo bolj odvisna od javnofinančnih sredstev, zato si prizadeva, da se pridobijo drugi projekti, predvsem evropski, raziskovalni, aplikativni. V to je vloženo veliko dela, ker je treba pripraviti veliko projektov, z njimi kandidirati, odstotek uspešnosti pa je v zaostrenih razmerah relativno majhen,” pojasnjuje ministrica, da je dodatnega denarja vse manj.

In še ta razlaga:

Na Fakulteti za upravo, od koder prihaja največ visoko uvrščenih “zaslužkarjev” iz akademskega sveta, nam konkretnih podatkov še niso mogli potrditi. So pa, da so v zadnjih 12 letih izplačevali pogodbe o delu, tako za pedagoško kot tudi za raziskovalno delo na fakulteti. “Fakulteta je v predmetnih letih izvajala študijske programe na kar devet lokacijah po Sloveniji. Šlo je za študijske centre, kamor so se dnevno vozili naši učitelji in sodelavci kot tudi zunanji sodelavci. V primerjavi z današnjim stanjem je bilo tega takrat res veliko. Študijski centri so bili vse od Maribora do Sežane. Posamezni pedagoški delavec je posamezni predmet izvedel tudi po devetkrat (v vsakem centru posebej 20 do 30 ur izvedbe), za kar je seveda, skladno z veljavno delovno zakonodajo, prejel plačilo. Nekateri učitelji so izvajali tudi po dva predmeta v programu, kar v urah pomeni med 250 in 400 ur izvedbe na študijsko leto/učitelja. Izvedba predavanj oziroma vaj je bila plačana preko avtorske pogodbe, ostala dela pa preko podjemne pogodbe (govorilne ure, izvedba in ocenjevanje izpita, kolokvija in seminarske, predsedovanje ali članstvo v komisiji pri komisijskem izpitu, nadzor pri preverjanju znanja, mentorstvo in somentorstvo, predsedovanje ali članstvo v komisiji za zagovor, sodelovanje pri praksi). Na višino honorarja pa je vplivala tudi izdaja študijskih gradiv, učbenikov,” odgovarja dekan Fakultete za upravo Janez Stare in poudarja, da je šlo za izplačilo skladno z veljavno zakonodajo. 

Po eni strani se mi zdi čisto normalno, da profesorji dobijo dodatek k plači, če uspejo pripeljati evropske projekte. A 90 kEUR l. 2004 za poučevanje na izrednem študiju? To je dodatek, ki bi še v ZDA dvignil obrvi…

-