Pod naslovom “Kroženje možganov z mislijo na beg” je v Dnevnik.si danes objavljen članek o študentu Jerneju Turnšku, nekdanjem članu zmagovite ekipe Romana Jerale. Po diplomi jo je odrinil v ZDA v biotehnološko podjetje, sedaj pa namerava nadaljevati z doktorskim študijem na Harvardski univerzi.
Zanimiv mi je bil predvsem komentar Romana Jerale:
Profesor Roman Jerala s Kemijskega inštituta pozna vrsto podobnih zgodb. Vsako leto pelje na tekmovanje iGEM okoli deset študentov. Doslej so dvakrat osvojili glavno nagrado in enkrat prvo nagrado s področja medicine. Okoli sebe ima zbrane mlade znanstvenike z velikim potencialom. »Ocenjujem, da jih je doslej šlo v tujino od petnajst do dvajset odstotkov,« je pomislil minuli petek. »Večinoma so dobili mesta na zelo dobrih univerzah, tako kot Jernej. Nekateri pa še končujejo dodiplomski študij in se letos prijavljajo na nadaljevanje študija v tujini.« Jerala opozarja, da je slovenska znanstvenoraziskovalna sfera v takšnem položaju, da mladih ljudi ni mogoče zadržati doma. »V Sloveniji leto in pol ni bilo razpisanih projektov,« je spomnil na razmah varčevalne krize. Politiki trdijo, da so ob lanskem protestu akademikov in študentov šestnajst milijonov evrov »vrnili« akademski sferi. »Ampak to ne pomeni, da bodo milijoni res vrnjeni,« opozarja Jerala. »Zgolj zmanjšanje sredstev bo nekoliko manjše. Denarja pa ne bo nič več. Javnost se ne zaveda, da so mladi znanstveniki zaradi tega na velikem prepihu. Ne gre za to, da bi jih kdor koli odpuščal, ampak se njihove pogodbe enostavno ne podaljšujejo. Če že, pa se podaljšujejo za nekaj mesecev, morda za leto dni. Zato odhajajo na univerze Harvard, Stanford, Rockefeller. Vprašanje je, ali se bodo kdaj vrnili.«
Mislil bi si, da bo odstotek študentov, ki iz tako uspešnih tekmovalnih ekip odidejo v tujino, večji kot 15 do 20 odstotkov. To pomeni, da se odloči zamenjati okolje le vsak peti… O tem, ali se morda trend pospešuje, na žalost iz zapisa ni mogoče razbrati.
Pa še to: zabavno je videti, da je na fotografijah v Dnevniku Turnšek slikan v San Franciscu, ki v članku sploh ni omenjen…
Morda se bo odstotek povečal, ko bodo vsi ti študentje diplomirali oz. magistrirali?
Po temle članku sodeč:
http://www.nature.com/news/global-mobility-science-on-the-move-1.11602
je v državah kot so Nemčija, Švica, Nizozemska, UK in Kanada beg možganov bolj pereč, saj delež njihovih znanstvenikov, ki živjo v tujini, presega 20% (pri Švicarjih 30%).
Sta pa dve bistveni razliki: v naštetih državah so migracije dvosmerne, v domovino pa se bo vrnilo tudi nekaj najboljših (Slovenci ponavadi ostanejo zunaj, če so dovolj uspešni, da tam dobijo mesto).
Nikola bi rekel, da je pravo razmerje 1/3, seveda izmenično 😉
Uspešne države imajo pač zaostrene pogoje za dodelitev viz in kasneje državljanstev. In če naše šole omogočoja migracijo ljudi v boljši svet, potem je to uredu, ne.
Vecinoma za znanstvenike in studente vizumski rezimi niso ovira za selitev. Znotraj EU ovir tako ali tako ni, v ZDA pa tudi ni noben problem dobiti F1, J1 and H1B vize in kasneje zelene karte, ce ste le sprejeti na univerzo kot student ali pa dobite stalno mesto/tenure track.
Nekateri, ki ostanejo doma, pa zamenjajo dejavnost: mislim, da je ravno en Jeralin študent (doktorand) znanost zamenjal za otroško varstvo; ustanovil je namreč zasebni vrtec.