»Prijavil sem se na nekaj univerz in potem se mi je zgodil Stanford. Če se raziskovalcu zgodi Stanford … To je tako, kot če igraš nogomet in te Real Madrid vpraša, ali bi igral zanje. Če si pravi fuzbalist, ne moreš zavrniti – tudi če je tvoje srce zeleno in bije za Olimpijo.«
…Zelo pomemben dejavnik je zagotovo načelo zvez in poznanstev, ki je v Sloveniji še vedno najpomembnejši kadrovski postopek. Vzemimo, da vodite raziskovalni laboratorij in izbirate med dvema kandidatoma. Prvi ima vrhunske raziskovalne dosežke, drugi je bratranec državnega sekretarja na ministrstvu, ki odloča o vašem financiranju. Koga je bolje imeti v laboratoriju?
…Za Slovenijo bi res lahko rekli, da jo na vseh ravneh vodijo nekakšni vršilci dolžnosti, ki skrbijo za stabilnost sistema, nimajo pa realnih pooblastil in osebne odgovornosti za odločitve. Si predstavljate, da v tak togi mikrokozmos vstopi drugačen vodja, ki bi bil morda celo tujec? Vse bi se zamajalo!
…Načelo osebne odgovornosti je v ZDA izjemno pomembno in se je razširilo tudi v večino drugih raziskovalnih okolij. Eden izmed sogovornikov mi je povedal, da sta z direktorjem univerze v ZDA na polovici lista papirja zapisala vse, kar pričakujeta drug od drugega v prihodnjih petih letih, kolikor je trajal raziskovalni projekt. Moj sogovornik raziskovalec je sam odločal, kako bo razporejal denar in kako bo sestavil raziskovalno ekipo. Občasno je poročal o poteku raziskav, podrobnih poročil pa fakulteta ni zahtevala, saj jo je zanimal predvsem končni rezultat. Če je raziskovalec dosegel ali celo presegel cilje projekta, mu bodo zaupali še pomembnejše naloge. Če ciljev ni dosegel, bo zelo težko še kdaj dobil podobno ponudbo in kjer koli na svetu vodil večji raziskovalni projekt. Nadzor nad raziskovalci je zato minimalen, saj je zavest o odgovornosti za lastno kariero močnejša od vsake formalne varovalke. Te svobode so se vsi moji sogovorniki najprej nalezli, zato jih je v Sloveniji izjemno motila pretirana birokracija.
..Zelo prijetno me je presenetila pripravljenost sogovornikov, da bi pomagali pri preboju Slovenije, če bi jim ponudili možnost. To še zlasti velja za tiste, ki so se poklicno uresničili, so materialno preskrbljeni in zdaj želijo svoje znanje posredovati mlajšim. Ti ljudje so ugledni, odlično povezani z mednarodno znanstveno skupnostjo, poznajo pravila igre in bi bili zagotovo dragoceni svetovalci, če bi jim hotel kdo prisluhniti. Kitajska, denimo, je objavila ambiciozen načrt, da hoče do leta 2020 prepričati 80.000 svojih izseljenih znanstvenikov, naj se vrnejo domov. Če bi imeli mi načrt za samo pet takih strokovnjakov, bi bil to za Slovenijo velik korak.
"…Zelo pomemben dejavnik je zagotovo načelo zvez in poznanstev, ki je v Sloveniji še vedno najpomembnejši kadrovski postopek. Vzemimo, da vodite raziskovalni laboratorij in izbirate med dvema kandidatoma. Prvi ima vrhunske raziskovalne dosežke, drugi je bratranec državnega sekretarja na ministrstvu, ki odloča o vašem financiranju. Koga je bolje imeti v laboratoriju?" Kdor koli je izustil omenjene besede, verjetno sploh ne razume definicije pojma korupcija. In to je problem pri nas, ko človek, ki izbira izbira po "koruptivni logiki" in se nad takšnim stanjem potem celo pritožuje. Žalostno! Hvala bogu, da takšne sprejema Stanford ali Real Madrid, prav je, da se… Beri dalje »
Če bi si prebral intervju, bi vedel, kdo je to izrekel in v kakšnem kontekstu (gre za konstatacijo stanja/problema, ne pa za strinjanje s tako prakso).
Pa saj del stanja/problema so tudi znanstveniki, ki izbirajo med kandidati oziroma na takšno stanje/problem pristajajo. Preberi si definicijo korupcije in ti bo jasno, da je pravzaprav povsem nepomembno kdo je zgoraj kaj rekel in v kakšnem kontekstu. Gre za primer, ki, tako Staničeva, ni izmišljen. Pri obravnavi korupcijskih dejanj gre vedno za več vpletenih (vsaj dva), četudi je korupcija v celoti posledica slabo urejenega sistema (sistemsko generirana korupcija). Staničeva v naslednjem odgovoru pove: "Malo karikiram, ampak na žalost si primera nisem čisto izmislila. Pri nas se še vedno bolj splača zaposliti ministrovega bratranca kot dobrega raziskovalca, saj si precej… Beri dalje »
Ah, ne nakladaj: niti približno nisem skušal zanikati problemov, ki obstajajo. Opozoril sem le na tvoje zgrešeno razumevanje, da tisti citat pomeni strinjanje s takšno prakso.
Shrink, samo vprašanje na koncu citata: "Koga je bolje imeti v laboratoriju?" predpostavi strinjanje, seveda v kontesktu kot sam razumem problematiko korupcije. Namreč, čim si zastaviš takšno vprašanje, kdor koli, v katerem koli kontesktu, naj bo retorično ali ne si že prestopil ozirom vstopil v polje korupcije. Samo vprašanje je koruptivno, če se tako izrazim. Drugi problem, ki ga vidim pa je, da avtorica oziroma tisti, ki formulira sledeči stavek: "Zelo pomemben dejavnik je zagotovo načelo zvez in poznanstev …" s samo uporabo pojma "pomemben" (dejavnik) nakaže neko (latentno) pristajanje na takšno početje. Po moji presoji bi se takšen stavek… Beri dalje »
Seveda nakladaš, če si prepričan, da to vprašanje "predpostavlja strinjanje" in da konstatacija stanja, da so 'veze i poznanstva' še vedno pomemben dejavnik pri zaposlovanju tudi v tej sferi, pomeni "latentno strinjanje" s tako prakso. Če bi to držalo, potem bi lahko npr. na osnovi podane ocene o stopnji kriminalitete Policiji očital latentno strinjanje s kriminalom in podobne neumnosti.
"Resnica nas govori" pa sem pri tebi že spoznal, ja: zate je bila "kriminalna/zavržna/neetična" še izjava znanstvenika, da "stvarnik z veliko verjetnostjo ne obstaja". Po tvoji presoji bi se namreč morala glasiti: "… z verjetnostjo 1…" LOL
Še kakšno desetletje mora miniti, da se operemo prekletstva Balkana. Za to pa se bo treba močno potruditi.
"Še kakšno desetletje mora miniti, da se operemo prekletstva Balkana. Za to pa se bo treba močno potruditi."
Točno to smo že pred dvajsetimi leti rekli…