V Delo.si je bil včeraj intervju z Jernejem Pikalo, ministrom za izobraževanje in šport. V intervjuju je kar nekaj zanimivih detajlov

Ste kdaj izračunali, koliko denarja, preračunano v evre, je stal vaš študij? 
Lahko izračunam. Letnik gimnazije, preračunano na dijaka, stane nekaj čez 3000 evrov, vsak razred osnovne šole, ki je imela takrat osem razredov, tudi nekaj podobnega, en letnik družboslovnega študija pa med 2000 in 3000 evrov, podiplomski in doktorski študij nekaj več. Dvajset let izobraževanja po povprečno 3000 evrov, torej 60.000 evrov brez socialnih transferjev, zdravstva, štipendije, subvencij … Skupaj okoli 100.000 evrov. Torej sem tej družbi nekaj dolžan. 


Se je v nedavni razpravi o rebalansu proračuna izšlo po vaših željah? 
Mislim, da smo naredili pomemben korak v smeri čim bolj optimalnega razvoja človeških virov. Prejšnji proračun je bil načrtovan nerealno. Na našem konkretnem področju je, kar se tiče transferjev v javne zavode, prvotni predlog letošnjega proračuna, še iz časa prejšnje vlade, predvideval za okrog 12 odstotkov znižanja, kar pa vemo, da ne moremo vzdržati. Tako da je bila aprila prva ocena minusa – sedaj govorim o celotnem proračunu našega ministrstva – okrog 105 milijonov evrov. Ko smo šli računat vse ukrepe zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), pa sindikalnega sporazuma, pa regresa, pa tega in onega, smo prišli na minus 70 milijonov. To smo si morali izboriti v tej proračunski debati. Prišli smo do 68,6 milijona evrov dodatnega denarja iz integralnih sredstev, 1,4 milijona evrov pa smo našli znotraj resorja. Res pa je, da smo morali v skladu z restriktivno politiko kar dosti načrtovanih zadev, zlasti investicije, dati stran. Tega je bilo približno za 7,8 milijona evrov. 

V preteklem letu, dveh je bilo največ vroče krvi okrog proračunskih deležev za visoko šolstvo in znanost. Da to vsaj za znanost še vedno velja, pričajo tudi pisma predsednikov znanstvenih svetov največjih inštitutov, ki so jih ti poslali parlament. Kasneje se je oglasil tudi znanstveni svet raziskovalne agencije (ARRS). Visoko šolstvo se vsaj javno ne oglaša. Ali to pomeni, da je prišlo bolje skozi pri tem proračunu? 
Težko je reči. V osnovi gre za dvoje reči. Ena je tisti zdaj že zelo znani amandma k proračunu 2013, ki je bil sprejet decembra 2012 in govori o tem, da visoko šolstvo letos dobi dodatnih 16 milijonov evrov, znanost pa bo enako dobila naslednje leto, kar se premalo omenja. Razen tega so letos v znanosti še financirani centri odličnosti in kompetenčni centri. Ideja državnega zbora je takrat bila, da bo znanost več denarja potrebovala naslednje leto …  

Znanost pravi, da ga nima … 
To je naslednje, kar sem hotel reči. V posebej težkem položaju so zlasti inštituti, ki ne sodelujejo v centrih odličnosti ali kompetenčnih centrih, nimajo evropskega denarja, sodelovanja z gospodarstvom … Vsi humanistični in družboslovni inštituti so v posebej težkem položaju, to sem tudi povedal v vladnih razpravah. Zato smo znanosti v okviru proračunskih sredstev namenili dodaten denar. Seveda pa to ni dovolj. To je bolj preživetje kot razvoj. Zdaj težko rečemo, da gre za razvoj. Ukvarjamo se s tem, da ne gremo čez rob preživetja.
… 

Ampak ali je skrajni doseg te države, da poskrbi za preživetje znanosti, vsaj kratkoročno, hkrati pa znanstveniki in raziskovalci opozarjajo, da v mnogih državah prav v težkih časih še posebno veliko vlagajo v razvoj? 
Imate povsem prav, tekma je globalna. Kitajska danes vlaga v raziskave in razvoj mnogo več kot ZDA. Nekatere evropske države so v času krize zavestno dvigovale proračunska sredstva. Na eni strani za znanost, raziskave in razvoj, na drugi za visoko šolstvo. Zato ker se natančno zavedajo, da so ta področja generatorji razvoja in imajo največje multiplikativne učinke. Mislim, da je bila zelo dolgoročna oziroma zelo vizionarska ideja ekipe, ki je v tem ministrstvu delala v Pahorjevi vladi, da je pridobila evropska sredstva za centre odličnosti in za karierne centre. Tudi sicer je pri visokem šolstvu in znanosti bila dosežena proračunska rast. Zdaj pa smo trenutno v situaciji, ko na žalost ne morem reči kaj drugega, ne moremo nameniti več, kljub vladnemu posluhu. Predsednica vlade je, to lahko rečem, razumela, da je znanosti treba dodati teh dodatnih 7,3 milijona integralnih sredstev.
… 

Na tiskovni konferenci ste napovedali še osem milijonov proti begu možganov. Je to denar, ki je na kupčku znanosti, ali je to neka mešanica med visokim šolstvom in znanostjo? 
Gre za šest milijonov. To ni v tistih sedmih milijonih, o katerih sem govoril prej. Ta denar je namenjen temu, da preprečimo beg možganov. Inštrument bo na voljo tistim, ki so bili v programu mladi raziskovalci in so letos zaključili izobraževanje. Letos pričakujemo dvojno število mladih doktorjev znanosti – tistih po starem programu in po krajšem bolonjskem. Absorpcijska sposobnost našega gospodarstva pa je nizka. Na drugi strani pa je javni sektor glede zaposlovanja blokiran. Ne moremo si privoščiti, da bomo najboljše doktorje izobraževali dobesedno za tujino. Zato ta ukrep. 

In kam boste dali te nove doktorje znanosti? 
K programskim skupinam.
… 

Veliko teh nalog opravlja nacionalna raziskovalna agencija (ARRS). Kaj sodite o njenem delu? 
Agencija deli javni denar in je zato vedno torišče različnih interesov. Njihovo delo poznam od prej. Dobili smo se na nekaj sestankih. Lahko rečem, da deluje dobro, ne pa optimalno. Za optimalno delovanje bi na eni strani potrebovali več denarja, na drugi pa morda tudi nekoliko drugačen sistem ocenjevanja, raziskovanja, uspešnosti itn. Ta sistem, ki je trenutno v veljavi, je zelo kvantificiran, ima do podrobnosti razdelane kriterije, kar je na eni strani dobro zato, da je čim bolj zmanjšan subjektivni moment. Seveda pa je po drugi strani vendarle treba reči, da tak sistem ni ravno fleksibilen. Ker se je treba vprašati, kaj so ključni družbeni razvojni izzivi prihodnosti, in jih tudi primerno financirati. Več naj bo fleksibilnosti, večja vloga stalnih strokovnih teles, boljše recenzije projektov, tuji ocenjevalci projektov itn. 

To so torej stvari, za katere si boste prizadevali v zvezi z agencijo? 
Ja. Poglejte, kako najprestižnejše projekte izbirajo pri Evropskem raziskovalnem svetu (ERC). Tam ni kvantifikacije na način, kot jo ima ARRS. Odločilno je mnenje recenzentov in strokovnega panela. 

Ali nameravate, kot mnogi v znanosti predlagajo, ob pomoči kolegov v vladi najti denar za še en razpis centrov odličnosti oziroma kompetenčnih centrov? 
Da. Pripravljamo zadeve za novo finančno perspektivo.

6 št. komentarjev

  1. Moram priznati, da odgovoru pod točko 2 ne morem slediti. Domnevam, da tudi večina drugih bralcev ne.

    Ampak ostane dejstvo, da v rebalansu pod točko

    "190502 Dejavnost visokega šolstva"

    piše

    -21.610.577

    torej 21M manj, kot je bilo doslej predvideno. Znanost in informacijska družba sta sicer tudi 10M v minusu, vendar v glavnem na račun razvoja širokopasovnih omrežij. Programi in projekti so celo v rahlem plusu (1.2M).

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj