Kako od bega možganov do možganske obogatitve? Kako (ali) je mogoče zagotoviti, da bi se dobri raziskovalci, znanstveniki in drugi visoki izobraženci ob miku tujine odločili za vrnitev ali bivanje doma, kako doma zagotoviti dobre pogoje za njihovo delo, koga potrebujemo in si želimo doma in druga podobna vprašanja – takim bo namenjena konferenca mladih slovenskih raziskovalcev iz Slovenije in tujine, ki bo ta četrtek in petek v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa potekala na Institutu Jožef Stefan.

Če vas tema in zgornja vprašanja zanimajo (in koga ne?) ali imate o njih svoje mnenje in imate v četrtek ali petek čas, ste vabljeni, da se nam pridružite – sam bom na povabilo organizatorjev vodil sekcijo o študijsko-raziskovalnih izkušnjah na tujem. V vsakem primeru so dobrodošla tudi mnenja med komentarji te objave.

Temi pa sem se posvetil tudi v svoji današnji IUS kolumni.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
David P
11 - št. let nazaj

Bi prišel, pa sem v tujini. ˘_˘

Jure Zupan
11 - št. let nazaj

Si se pa znasel v imenintni druzbi, kot chairman – dva rektorja in en direktor…

Morda lahko organizatorjem namignes, da bi od predavateljev pobrali transparence in jih dali na internetno stran? Mislim, da bi nas kar veliko zanimalo, kaj bodo predavatelji povedali.

Me prav zanima, ali bo kdo pokazal tudi kaksne statistike o begu/prilivu mozganov…

(in tako bo rob, ker si ravno omenil moj post v svoji kolumni, mislim da je doktorat se vedno dobra garancija da bo zaposlitev, le ne za zaposlitev v akademskem svetu :-))

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

ko bo ego dal rezultate, ki se ji da pretopiti v denar, bomo bliže končni rešitvi. Do takrat pa bo še tisti denar, ki sedaj služi krepitvi ega izginil in tudi ego z njim.

kren
kren
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Matej Accetto

Če se za doktorski študij odloča več študentov to še ne pomeni, da se kvaliteta študija slabša. Kvaliteta študija se slabša, če se niža kriterije in poenostavlja snov. Ampak število študentov s tem nima veze, kvečjemu pomanjkanje profesorjev (ki ga pa v Sloveniji ni). Sicer se pa iz zgodovine lahko tudi kaj naučimo: ko je Marija Terezija uvedla obvezno šolstvo je najprej povprečje npr. pismenosti med učenci padlo (in to je bila dejansko situacija kjer je to razumljivo), ampak z leti in izboljšanjem kvalitete učenja pa so pismenost dosegli praktično vsi in od tega imamo danes vsi korist – tudi… Beri dalje »

Luka Omladič
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Matej Accetto

Kvaliteto dr. študija po moje pri nas najbolj ubija to, da delo na doktorskem študiju in z doktorskimi študenti ni vključeno v redno pedagoško delo profesorjev.
Dokler je bilo doktorskih študentov malo, to ni bil tak problem. S konstantnim večanjem števila študentov pa je to mogoče najbolj akuten javnosti neznan problem našega visokega šolstva.

kren
kren
11 - št. let nazaj

Na pravni fakulteti je 26.1 študenta na enega profesorja in je druga najslabša na UL (slabša je le še fakulteta za upravo z 28.8). Povprečje je 8.6 študentov na enega profesorja (najboljša razmerja imajo naravoslovne fakultete, kar je zanimivo). Tako da glede stanja na pravu bi že verjel, ampak na veliki večini drugih fakultet teh težav ni (10-15 študentov na profesorja se meni zdi razumna številka in takih je 3/4 vseh fakultet). To ni ovira in iz povprečja se lepo vidi, da je marsikje še kar nekaj rezerve. Verjamem pa, da veliko škode naredi slaba organizacija in zgrešeni birokratski predpisi… Beri dalje »

Jure Zupan
11 - št. let nazaj