Kako od bega možganov do možganske obogatitve? Kako (ali) je mogoče zagotoviti, da bi se dobri raziskovalci, znanstveniki in drugi visoki izobraženci ob miku tujine odločili za vrnitev ali bivanje doma, kako doma zagotoviti dobre pogoje za njihovo delo, koga potrebujemo in si želimo doma in druga podobna vprašanja – takim bo namenjena konferenca mladih slovenskih raziskovalcev iz Slovenije in tujine, ki bo ta četrtek in petek v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa potekala na Institutu Jožef Stefan.
Če vas tema in zgornja vprašanja zanimajo (in koga ne?) ali imate o njih svoje mnenje in imate v četrtek ali petek čas, ste vabljeni, da se nam pridružite – sam bom na povabilo organizatorjev vodil sekcijo o študijsko-raziskovalnih izkušnjah na tujem. V vsakem primeru so dobrodošla tudi mnenja med komentarji te objave.
Temi pa sem se posvetil tudi v svoji današnji IUS kolumni.
-
Bi prišel, pa sem v tujini. ˘_˘
Si se pa znasel v imenintni druzbi, kot chairman – dva rektorja in en direktor…
Morda lahko organizatorjem namignes, da bi od predavateljev pobrali transparence in jih dali na internetno stran? Mislim, da bi nas kar veliko zanimalo, kaj bodo predavatelji povedali.
Me prav zanima, ali bo kdo pokazal tudi kaksne statistike o begu/prilivu mozganov…
(in tako bo rob, ker si ravno omenil moj post v svoji kolumni, mislim da je doktorat se vedno dobra garancija da bo zaposlitev, le ne za zaposlitev v akademskem svetu :-))
ko bo ego dal rezultate, ki se ji da pretopiti v denar, bomo bliže končni rešitvi. Do takrat pa bo še tisti denar, ki sedaj služi krepitvi ega izginil in tudi ego z njim.
Konferenca je zelo lepo uspela in, če sem prav razumel, naj bi bili vsaj dve sekciji dostopni tudi prek spleta, s predstavitvami PPT, kolikor jih je že bilo. (Kakšne celovite statistike – razen kakšnega priložnostnega podatka – sicer ni bilo.) Kar se tiče doktorata kot jamstva za zaposlitev, pa se bojim, da tudi na splošno ni več brezhibno jamstvo za zaposlitev (sploh ne tako, ki bi si jo doktorand želel). Pa niti ne mislim na statistiko, po kateri je bilo lani na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že kar lepo število doktorjev, ampak na nove okoliščine razbohotenega bolonjskega študija, v katerem… Beri dalje »
Če se za doktorski študij odloča več študentov to še ne pomeni, da se kvaliteta študija slabša. Kvaliteta študija se slabša, če se niža kriterije in poenostavlja snov. Ampak število študentov s tem nima veze, kvečjemu pomanjkanje profesorjev (ki ga pa v Sloveniji ni). Sicer se pa iz zgodovine lahko tudi kaj naučimo: ko je Marija Terezija uvedla obvezno šolstvo je najprej povprečje npr. pismenosti med učenci padlo (in to je bila dejansko situacija kjer je to razumljivo), ampak z leti in izboljšanjem kvalitete učenja pa so pismenost dosegli praktično vsi in od tega imamo danes vsi korist – tudi… Beri dalje »
Kvaliteto dr. študija po moje pri nas najbolj ubija to, da delo na doktorskem študiju in z doktorskimi študenti ni vključeno v redno pedagoško delo profesorjev.
Dokler je bilo doktorskih študentov malo, to ni bil tak problem. S konstantnim večanjem števila študentov pa je to mogoče najbolj akuten javnosti neznan problem našega visokega šolstva.
kren, hvala za komentar, a se z vsebino ne strinjam: – tudi v Sloveniji imamo težave s prenizkim številom profesorjev na število študentov (morda ne vsi študiji, a na pravu, ki ga poznam, brez dvoma); – močno povečanje števila študentov žal tudi vpliva na kakovost študija, med drugim pa vsaj posredno tudi sili k nižanju standardov, še posebno, če je (kot pri bolonjski prenovi vsaj delno res je) posledica take želje o čim bolj (formalno merljivo) izobraženi družbi, kakršno odraža tudi vaš zadnji odstavek. O tem sem pred časom pisal v zvezi z visokim šolstvom na splošno (aktualni so predvsem… Beri dalje »
Na pravni fakulteti je 26.1 študenta na enega profesorja in je druga najslabša na UL (slabša je le še fakulteta za upravo z 28.8). Povprečje je 8.6 študentov na enega profesorja (najboljša razmerja imajo naravoslovne fakultete, kar je zanimivo). Tako da glede stanja na pravu bi že verjel, ampak na veliki večini drugih fakultet teh težav ni (10-15 študentov na profesorja se meni zdi razumna številka in takih je 3/4 vseh fakultet). To ni ovira in iz povprečja se lepo vidi, da je marsikje še kar nekaj rezerve. Verjamem pa, da veliko škode naredi slaba organizacija in zgrešeni birokratski predpisi… Beri dalje »
v Delu je tudi objavljena krajsa reportaza s srecanja:
http://www.delo.si/druzba/znanost/studij-in-raziskovanje-v-tujini-trdo-delo-a-tudi-dovolj-druzabnosti.html