Zares pomembnih odkritij doživi človek tekom svojega življenja le nekaj (če sploh). Kljub nenehni produkciji znanstvenih člankov je odkritij, ki temeljno spremenijo naše razumevanje o svetu v resnici sorazmerno malo. Eno takih odprtih vprašanj, odgovor na katerega bi zagotovo imel velik vpliv, je razumevanje narave temne snovi. Za njen obstoj vemo le prek gravitacijskega vpliva – ampak ali ima temna snov tudi kakšne druge interakcije (to je, ali v resnici ni temna, ampak se sklaplja z vidno snovjo?). V zadnjem letu je bilo kar nekaj (in)direktnih eksperimentov, ki morda kažejo, da je temu res tako, o čemer sem pisal tukaj, tukaj in tukaj.
Pred nekako dvemi tedni so začele krožiti govorice, da je ena od skupin, ki išče temno snov – CDMS- našla prve indice o odkritju. Govorice so najprej zaokrožile po emailih, čez nekaj dni pa je vse skupaj doseglo tudi blogosfero, nakar se je celotna zadeva le še eksponentno razpihnila. In dobršen delčkarskih teoretikov se nas je prestavilo v višjo predstavo ter z zanimanjem pričakovalo prvo objavo rezultatov s strani CDMS. Le te so objavili minuli četrtek ob 11h zvečer s hkratnima predstavitvima v Fermilabu (Chicago) in v SLACu (Kalifornija). Z video streamom pa so zadovoljili tudi nas nesrečnike na tej strani atlantika (čeprav je bilo vse skupaj precej boleče za ušesa s konstantnimi prekinitvami). Kot ob velikih športnih dogodkih tudi tukaj ni manjkalo live blogginga.
Balon pričakovanj se je po objavi rezultatov sicer deloma razpočil, saj CDMS vidi dva dogodka, medtem ko je povprečna vrednost ozadja (torej ne interakcij s temno snovjo) v istem obdobju 0.9 dogodka. Verjetnost da ob samo ozadju in nič signala dobimo dva dogodka je tako 23%, torej precej verjetno. Kljub temu špekulacij o pomenu teh dveh dogodkov ne bo kmalu konec, prav tako ne analiz. In kot sem že večkrat omenil, biti prvi s pojasnilom je tukaj izredno pomembno. Po neprespanem vikendu (pomagalo je tudi, da sem bil minuli teden v cernu, tako da sem lahko delal non-stop, medtem ko je skrb za otroka padla na mojo boljšo polovico – hvala!) je tako zunaj naš izdelek – prva resna analiza CDMS v luči ostalih eksperimentov. (Resda sta bila včeraj na arxiv že dva članka z omembo CDMS, a predvsem s špekulacijami o modelih, ki lahko pojasnijo “signal”).
In rezultat? Primerjava z drugim eksperimentov (XENON10) pokaže, da “signal” ob kombinaciji obeh skoraj povsem izgine (pod 1sigma). Pri življenju pa je še vedno signal, ki ga vidi kolaboracija DAMA, o čemer pa sem že nekaj pisal pred časom tukaj.
In to je bil razlog, zakaj se na blogu nisem oglasil zadnjih deset dni…
Se pravi, črna stvar ostaja verjetno še naprej črna? Misliš, da so američani pohiteli s to objavo tudi zato, ker se Cernova mašina počasi premika v višjo prestavo?
LHC ima s celotno zgodbo le zelo posredno zvezo (zelo popularni superimeticni modeli dajo signal tako na LHC kot v direktnih iskanjih temne snovi). Povsem mogoce pa je, da so se v CDMS odlocili za nekoliko bolj pogumno interpretacijo podatkov ker se pripravljajo na upgrade. A to je cista spekulacija.
Pa se, kako se mesa delckarjem, ki delajo na LHC:
http://www.scientificblogging.com/quantum_diaries_survivor/blog/accumulation_point